Page 288 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 288

David Rihtaršič in Rok Gabrovšek

                  z enostavnim primerom, ki je služil kot izhodišče razumevanja bistvenih vse-
                  bin. Študent je bil nato spodbujen k eksperimentiranju (po KUC) na podlagi
                  predlaganega primera, kar je omogočilo postopno usvajanje znanja in razvi-
                  janje veščin skozi praktično delo.

                       Odgovori naj bodo podani kot »minimal working example« zato, da jih
                       študentje lažje razumejo in ne prihaja do »kognitivne preobremenitve«.
                       Četudi uporabnik postavi kompleksnejše vprašanje, naj ga pomočnik razčleni
                       na manjše podprobleme in vodi študenta pri reševanju vsakega posebej.
                    Preverjanje znanja: Na koncu vsakega sklopa je tutor študentu zastavil vpra-
                  šanja, ki so bila zasnovana tako, da preverjajo razumevanje in sposobnost
                  aplikacije naučenega znanja. Namen teh vprašanj je bil spodbuditi kritično
                  razmišljanje in utrditi usvojeno snov.

                       [P]ostavi kompleksnejše vprašanje za preverjanje razumevanja, kot je
                       to predvideno po Bloomovi taksonomiji. Vprašanje naj bo napisano v
                       krepkem slogu, odgovori izbirnega tipa A, B, C in D pa naj bodo razvrščeni
                       v seznam spodaj. Asistent naj počaka na odgovor študenta in naj njegov
                       odgovor ovrednoti, po potrebi poda tudi povratno informacijo.

                  Postopek izvedbe
                  Tutorja smo preizkusili pri samostojnih projektih iz robotike, ki so bili zasno-
                  vani predvsem za gostujoče Erasmusove študente. Ti študentje predznanja
                  s področja robotike niso imeli, kar je raziskavi dodalo poseben izziv: zagoto-
                  viti podporo, ki bi omogočila učinkovito delo tudi začetnikom. Po obravnavi
                  osnovnih vsebin so študentje prejeli projektne naloge, zasnovane tako, da so
                  vključevale ključne teme predmeta Robotika: načrtovanje in izdelavo prep-
                  rostih senzorjev, pisanje programske kode za krmilnik, konstrukcijo mobil-
                  nega robota z modularno zbirko Fischertechnik ter povezovanje in uporabo
                  ustreznih aktuatorjev.
                    Projektne naloge so obsegale enake osnovne vsebine, vendar so bile apli-
                  kacije nalog različne, da bi spodbudile kreativnost in prilagoditev specifičnim
                  zahtevam:

                        − Sumo robot: Naloga je vključevala zasnovo in izdelavo robota, ki je mo-
                       ral prepoznati najbližji predmet v tekmovalnem ringu in ga izriniti. Pro-
                       jekt je zahteval uporabo senzorjev za zaznavanje razdalje ter algorit-
                       mov za usmerjanje gibanja.
                        − Primitivni organizem: Robot je moral najti najsvetlejšo točko v prostoru
                       in se premakniti do nje na določeno razdaljo. Ko je to svetilo po nekaj


                  288
   283   284   285   286   287   288   289   290   291   292   293