Page 252 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Darja Plavčak

va za komunikacijo. Brez razvoja fonološkega zavedanja se ti otroci pogosto
umaknejo v socialno izolacijo, imajo pa tudi učne težave. Dostopna pomoč,
ki jo lahko omogoča GUI, je izrednega pomena, saj je logopedskih storitev
premalo, tiste, ki so na voljo, pa so zelo drage. Avtorica (Qin, 2024) je opisala
prototip GUI, ki je staršem ali skrbnikom pomagal, da so pridobili t. i. učne
kartice, specifično določene za potrebe njihovega otroka, s pomočjo katerih
so vadili fonološko zavedanje. Tovrstno orodje je na privlačen način ponudilo
navodila za izvedbo določenih vaj in je kot prototip dostopno na spletnem
naslovu https://sites.google.com/view/helen-slp. V prihodnosti ga bodo še
nadgrajevali v smeri, da bi omogočalo čim bolj personalizirane odgovore.
Keren Mitsue Ramírez Vergara idr. (2024) predstavljajo GUI za digitalno pri-
povedovanje zgodb, namenjeno latinskoameriškim otrokom, starim od štiri
do šest let. Sistem je bil preizkušen glede funkcionalnosti, raznovrstnosti vse-
bin, časa ustvarjanja zgodb in kakovosti glasovnih modelov, vključno z into-
nacijo, s hitrostjo in pravilnostjo izgovorjave. Rezultati so pokazali visoko ra-
znovrstnost zgodb ter intuitivnost uporabe, čeprav so bile pri vseh glasovnih
modelih zaznane manjše napake v izgovorjavi. Avtorji (Ramírez Vergara idr.,
2024) poudarjajo, da so bile vse zgodbe primerne za otroke in da spodbujajo
njihovo socialno vključevanje.
Yao Du in Felix Juefei-Xu (2024) prikazujeta, kako bi lahko GUI uporabili pri
govorno-jezikovni terapiji. ChatGPT bi lahko kot pogovorni robot ustvarjal te-
rapevtska gradiva in simuliral komunikacijo. Določena generativna orodja bi
lahko omogočila ustvarjanje novih, prilagojenih gradiv za posamezne vaje v
terapiji. Izzivi so podobni, kot navajajo drugi avtorji, in sicer glede zasebnosti
podatkov, pristranskosti in natančnosti.

Gibalno ovirani otroci
Stephanie Alston (2023) meni, da je lahko GUI koristna za vse osebe s PP, saj
za vsakega ustvarja tisto, kar potrebuje, npr. besedilo, videoposnetek, navo-
dila, slike, govor ipd. V primeru gibalno oviranih oseb lahko GUI deluje kot
prilagojena proteza, oblikovana glede na individualne potrebe uporabnika.
Sama proteza torej deluje kot robot, ki razume potrebe posameznika in mu
prilagodi gibanje. Nekatera orodja GUI lahko celo upravljajo s tehnološkimi
napravami, saj interpretirajo signale, ki jih dajejo uporabnikovi možgani (npr.
BrainGate).
Tudi Poly Rani Ghosh idr. (2024) menijo, da lahko GUI namesto gibalno ovi-
ranih oseb preko tehnologije prepoznavanja možganskih valov nadzoruje
protetične in druge podporne pripomočke. Zaradi edinstvene in kompleksne
situacije vsakega posameznika pa je to zelo zahtevna naloga, čeprav se lahko

252