Page 251 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Možnosti uporabe generativne umetne inteligence pri otrocih s posebnimi potrebami

Google Gemini, Bard in Claude. Ugotovili sta, da je nekaj težav v dostopnosti
GUI, vendar se slepi znajdejo in kljub temu odkrijejo načine uporabe. Dobro-
došlo je, da ta orodja podajajo vsebine in informacije iz okolja, treba pa jih
je preverjati, saj delajo napake. Rezultat njunih ugotovitev je predlog, da se
slepim osebam omogoči boljšo dostopnost teh orodij in se jim pomaga pri
preverjanju natančnosti dobljenih podatkov; prav tako bi bilo treba najti teh-
nološke rešitve, da se rešijo vprašanja pristranskosti.
Jungyoon Choi idr. (2020) so ugotavljali mnenje uporabnikov o GUI, ki se
imenuje VTR4VI. Pri tej vrsti GUI gre za možnost, da se glasovna vsebina pre-
oblikuje v besedilo, kar učečim se daje možnost, da vseeno participirajo pri
oddanih pisnih nalogah. Tudi ta vir nakazuje možno uporabo GUI za slepe in
slabovidne osebe, ki jim omogoča enake možnosti na vzgojno-izobraževal-
nem polju.

Gluhi in naglušni otroci
Mariana Arroyo Chavez idr. (2024) menijo, da je GUI za gluhe osebe pomemb-
na, saj lahko ustvarja podnapise na že ustvarjenih posnetkih. To pa je za gluhe
izrednega pomena. Čeprav obstaja nekaj omejitev, da tovrstno generiranje
ne more biti stoodstotno pravilno, pa so uporabniki vendarle potrdili, da je
zaželeno.
Ahlawat (2024) ocenjuje, da se tehnološke rešitve za gluhe še razvijajo, v
prihodnosti pa se pričakuje, da se bodo v večji meri razvili prototipi in ekspe-
rimentalni sistemi, ki bodo poskušali omogočiti pretvorbo besedila ali govora
v znakovni jezik in obratno. Prednost teh rešitev bi bila, da bi se izboljšala
komunikacija med slišečimi in neslišečimi, vendar bi bilo treba narediti vali-
dacijo sistemov, da bi bili čim natančnejši.
Si Chen idr. (2024) so prikazali eksperiment, v katerem so na digitalni plat-
formi omogočili komentiranje videoposnetkov tako, da so gluhi lahko kreirali
videoposnetke svojega komentarja v znakovnem jeziku in ga nato pretvorili
v različne sloge: realističnega, risanega in robotskega. Izkušnja se jim je zdela
zabavna in vključujoča. Težave so se pojavljale pri razumevanju robotskega
sloga ustvarjenih komentarjev, uporabniki pa so izražali tudi skrb glede svoje
anonimnosti. Za v bodoče avtorji (Chen idr., 2024) svetujejo, da se podobne
rešitve GUI vključujejo v izobraževanje, da se poveča aktivna udeležba gluhih
in naglušnih oseb.

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami
O GUI na področju dela z otroki z jezikovnimi težavami razpravlja Helen Qin
(2024). Meni, da lahko GUI pomaga razvijati fonološko zavedanje, ki je osno-

251