Page 214 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 214

Marina Volk in Sanela Hudovernik

                  kulatorjev z ohranjanjem osnovnih računalniških veščin, kot so ročni izračuni
                  in razumevanje algoritmov (Brown idr., 2007).
                    Pojav zgodnjih računalniških programov, kot je LOGO, je povzročil revolu-
                  cijo v matematičnem izobraževanju, saj je zagotavljal nov konceptualni okvir
                  za poučevanje (Feurzeig idr., 2011). LOGO, razvit leta 1966, je temeljil na kons-
                  truktivističnih teorijah in teorijah UI, da bi zagotovil učinkovito učno okolje
                  (Solomon idr., 2020). Učencem je omogočal raziskovanje matematičnih kon-
                  ceptov s programiranjem, kar je zmanjšalo formalne ovire in spodbujalo in-
                  tuitivne sposobnosti reševanja problemov (Feurzeig idr., 2011). Raziskave so
                  pokazale, da so mlajši otroci, ki so uporabljali LOGO, pokazali visoko stopnjo
                  pozornosti, sposobnost sodelovalnega reševanja problemov in uporabe ma-
                  tematičnega jezika (Battista in Clements, 1986; Burns in Coon, 1990; Hughes
                  idr., 1985). Učinkovitost programa LOGO pri razvijanju spretnosti reševanja
                  problemov je bila pojasnjena kot posledica njegove usklajenosti z učinko-
                  vitimi učnimi procesi, ki poudarjajo konstruktivno in kontekstualno naravo
                  pridobivanja znanja (Decorte, 1992). Z vključevanjem programa v izobraže-
                  vanje je prišlo do pomembnega premika v pristopih poučevanja in učenja
                  matematike v osnovni šoli, ki se je razširil na različna področja, kot so jezik,
                  glasba in robotika (Solomon idr., 2020).
                    Računalniki lahko služijo kot močna orodja za zbiranje podatkov, prever-
                  janje domnev in razvijanje matematičnih sposobnosti. Izboljšujejo mate-
                  matično razumevanje, saj učencem omogočajo eksperimentiranje, gradnjo
                  modelov in sodelovanje pri avtentičnih matematičnih dejavnostih (Cuoco
                  in Goldenberg, 1996; Heid, 1997). Vendar so za njihovo učinkovito uporabo
                  potrebni prestrukturiranje učnih načrtov in prilagoditev učnih metod, da
                  bi izkoristili njihov potencial (Cuoco in Goldenberg, 1996; Kaput in Thomp-
                  son, 1994; Mundy idr., 2012), ter ustrezna usposabljanja učiteljev, saj številni
                  učitelji nimajo tehnološkega znanja in podpore, potrebne za uporabo no-
                  vih tehnologij, kar vodi v nezadostno uporabo razpoložljivih virov (Hixon in
                  Buckenmeyer, 2009; Mundy idr., 2012). Catherine Attard (2015) opozori tudi
                  na to, da je eksponentna rast uporabe tehnologije v izobraževalnih institu-
                  cijah in v učenčevem domačem okolju sčasoma zmanjšala učinek novosti
                  pri poučevanju ter učenju in tako izgubila del začetne vloge motivatorja za
                  učenje.

                  Učinki digitalne tehnologije na poučevanje in učenje matematike
                  Vključevanje tehnologije v drugi polovici 20. stoletja je bilo odločilno za pre-
                  oblikovanje matematičnega izobraževanja. Čeprav je bil v zgodnjih fazah
                  tehnološki razvoj omejen na nekaj osnovnih orodij, kot so kalkulatorji in ra-


                  214
   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218   219