Page 214 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Marina Volk in Sanela Hudovernik

kulatorjev z ohranjanjem osnovnih računalniških veščin, kot so ročni izračuni
in razumevanje algoritmov (Brown idr., 2007).
Pojav zgodnjih računalniških programov, kot je LOGO, je povzročil revolu-
cijo v matematičnem izobraževanju, saj je zagotavljal nov konceptualni okvir
za poučevanje (Feurzeig idr., 2011). LOGO, razvit leta 1966, je temeljil na kons-
truktivističnih teorijah in teorijah UI, da bi zagotovil učinkovito učno okolje
(Solomon idr., 2020). Učencem je omogočal raziskovanje matematičnih kon-
ceptov s programiranjem, kar je zmanjšalo formalne ovire in spodbujalo in-
tuitivne sposobnosti reševanja problemov (Feurzeig idr., 2011). Raziskave so
pokazale, da so mlajši otroci, ki so uporabljali LOGO, pokazali visoko stopnjo
pozornosti, sposobnost sodelovalnega reševanja problemov in uporabe ma-
tematičnega jezika (Battista in Clements, 1986; Burns in Coon, 1990; Hughes
idr., 1985). Učinkovitost programa LOGO pri razvijanju spretnosti reševanja
problemov je bila pojasnjena kot posledica njegove usklajenosti z učinko-
vitimi učnimi procesi, ki poudarjajo konstruktivno in kontekstualno naravo
pridobivanja znanja (Decorte, 1992). Z vključevanjem programa v izobraže-
vanje je prišlo do pomembnega premika v pristopih poučevanja in učenja
matematike v osnovni šoli, ki se je razširil na različna področja, kot so jezik,
glasba in robotika (Solomon idr., 2020).
Računalniki lahko služijo kot močna orodja za zbiranje podatkov, prever-
janje domnev in razvijanje matematičnih sposobnosti. Izboljšujejo mate-
matično razumevanje, saj učencem omogočajo eksperimentiranje, gradnjo
modelov in sodelovanje pri avtentičnih matematičnih dejavnostih (Cuoco
in Goldenberg, 1996; Heid, 1997). Vendar so za njihovo učinkovito uporabo
potrebni prestrukturiranje učnih načrtov in prilagoditev učnih metod, da
bi izkoristili njihov potencial (Cuoco in Goldenberg, 1996; Kaput in Thomp-
son, 1994; Mundy idr., 2012), ter ustrezna usposabljanja učiteljev, saj številni
učitelji nimajo tehnološkega znanja in podpore, potrebne za uporabo no-
vih tehnologij, kar vodi v nezadostno uporabo razpoložljivih virov (Hixon in
Buckenmeyer, 2009; Mundy idr., 2012). Catherine Attard (2015) opozori tudi
na to, da je eksponentna rast uporabe tehnologije v izobraževalnih institu-
cijah in v učenčevem domačem okolju sčasoma zmanjšala učinek novosti
pri poučevanju ter učenju in tako izgubila del začetne vloge motivatorja za
učenje.

Učinki digitalne tehnologije na poučevanje in učenje matematike
Vključevanje tehnologije v drugi polovici 20. stoletja je bilo odločilno za pre-
oblikovanje matematičnega izobraževanja. Čeprav je bil v zgodnjih fazah
tehnološki razvoj omejen na nekaj osnovnih orodij, kot so kalkulatorji in ra-

214