Page 209 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Od tradicionalnega pouka do GUI: pregled sprememb v matematiki

temeljni matematiki s poudarkom na natančnosti in razvoju novih metodolo-
ških pristopov. Kljub temu je ta revolucija v primerjavi s podobnimi prelomni-
cami v naravoslovnih znanostih ostala relativno neopažena (Quinn, 2012). V
preteklih obdobjih je bilo matematične entitete treba fizično konstruirati ali
izračunati, medtem ko jih je sodobna matematika sposobna zgolj opredeliti
kot obstoječe znotraj teoretičnega okvira (Buldt in Schlimm, 2010). Uveljavitev
visoke stopnje abstrakcije je matematiko oddaljila od potrebe po konkretnih
konstrukcijah matematičnih objektov. Procesi abstrakcije vključujejo izolaci-
jo specifičnih lastnosti matematičnih objektov, kar omogoča širšo uporabo
teorij preko rekonstruktivne generalizacije (Harel in Tall, 1991). Ta premik je
strokovnjakom omogočil učinkovitejše manipuliranje z abstrakt nimi koncep-
ti in prispeval k razvoju splošnejših ter robustnejših dokazov, ne da bi bilo
potrebno sklicevanje na fizično realizacijo matematičnih objektov.
V prejšnjem stoletju je matematika doživela izjemno rast obstoječih vej in
pojav novih matematičnih disciplin, kar je korenito spremenilo njeno naravo
in uporabo (Pierpont, 2000; Kjeldsen, 2003). Druga svetovna vojna je močno
spodbudila razvoj uporabne matematike, vključno z matematičnim progra-
miranjem, raziskovanjem operacij in s teorijo iger (Kjeldsen, 2003). Poleg tega
so se pojavila nova področja, kot so topologija, teorija kaosa in teorija katego-
rij, ki so področje matematike razširila preko tradicionalnih meja ter omogoči-
la globlje razumevanje kompleksnih sistemov in abstraktnih struktur (Gleick,
1989; Rotman, 2012). Nova področja so omogočila poglobljeno raziskovanje
lastnosti, kot so simetrija, red in zveznost, ter pomembno prispevala k nap-
redku tako teoretične kot uporabne matematike (Denbow, 1955).
V 20. stoletju je matematika doživela obdobje introspekcije, kjer je bilo mo-
goče jasno razlikovati med čisto in uporabno matematiko (Masanja, 2002).
Kasneje je prišlo do zbliževanja matematike z drugimi znanstvenimi področji,
kar je povzročilo razvoj sodobnega matematičnega jezika in orodij, ki so pos-
tala ključna za interdisciplinarne raziskave. Ta razvoj je omogočil razcvet na
področjih, kot so mednarodna trgovina, medicinske raziskave in informacij-
ska industrija (Steen, 1989). Matematični jezik je prodrl v sodobne poslovne,
medicinske in tehnološke sisteme, kar potrjuje njegovo vlogo kot bistvenega
orodja za osebni in družbeni napredek. V 21. stoletju postaja interakcija med
matematiko in drugimi disciplinami vse bolj poudarjena, saj matematika os-
taja ključni dejavnik inovacij in napredka (Masanja, 2002).
Sodobna matematika se vse bolj razvija kot integrirana disciplina, ki pre-
pleta matematično logiko, abstraktne teorije in računalniške metode, hkrati
pa vzpostavlja trdne povezave z drugimi znanstvenimi področji (Moore, 2013;
Paulson, 2018; Rich idr., 2019). Ta trend je očiten zlasti v povezavah z znanostmi,

209