Page 198 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 198

Andreja Klančar, Tina Lekan Kraševec in Tina Štemberger

                  šeni na celotno populacijo učencev in učiteljev v Srbiji ter tudi ne morejo
                  predstavljati osnove za oblikovanje politik ali umeščanje rabe UI v poučeva-
                  nje in učenje, so pa potencialno uporabni za omenjeno mednarodno zdru-
                  ženje.
                    Neeksperimentalna kvantitativna raziskava Margaride Lucas idr. (2024) je
                  zajela 211 učiteljev osnovne in srednje šole, za katere ni eksplicitno navedeno,
                  na kakšen način so bili vključeni v vzorec (način vzorčenja). Zaradi slednjega
                  in zaradi majhnosti vzorca le-tega ne moremo opredeliti kot reprezentativne-
                  ga. Tako tudi za to raziskavo ugotavljamo, da njeni izsledki ne predstavljajo
                  ustrezne podlage za morebitno oblikovanje politik ali smernic za vzgojno-
                  izo braževalno prakso.
                    Raziskava, ki sta jo izpeljala Cheng in Wang (2023), je vključevala 204 rav-
                  nateljev in učiteljev na vodstvenih položajih iz 60 različnih osnovnih ter sre-
                  dnjih šol. Vzorčenje je bilo slučajnostno stratificirano, a vendar je bila popula-
                  cija že v izhodišču oblikovana na način, da so imeli možnost izbora le učitelji,
                  ki so že predhodno sodelovali z raziskovalci v t. i. praksi za skupnost, v okviru
                  katere so si izmenjavali in razvijali pedagoške pristope za implementacijo
                  ciljev kurikula za 21. stoletje. S tega vidika je bil torej vzorec izbran iz speci-
                  fične skupine, ki se poglobljeneje ukvarja z rabo različnih pedagoških pristo-
                  pov. Tudi ti rezultati niso primerni kot podlaga za oblikovanje izobraževalnih
                  politik.
                    Na osnovi predstavljene analize lahko zaključimo, da raziskovalne podlage
                  za oblikovanje izobraževalnih politik in usmerjanje vzgojno-izobraževalne
                  prakse pravzaprav ne obstajajo oz. so izjemno šibke in izgrajene na meto-
                  dološko  neustreznih podlagah. Ugotovljeno  stanje  je zelo  problematično,
                  saj kaže, da nimamo raziskav, ki bi z ustreznimi empirični dokazi ugotavljale
                  vlogo in/ali učinke, pozitivne in/ali negativne, UI v obveznem izobraževanju.
                  Slednje pomeni popolnoma stihijsko odločanje o rabi UI v izobraževanju, ki
                  je na ta način prepuščeno presoji vsakega posameznega učitelja in postavlja
                  pod vprašaj načelo uresničevanja zagotavljanja enakih možnosti za sleherne-
                  ga učenca.

                  Izsledki o rabi UI za učenje in poučevanje v obveznem izobraževanju
                  Raziskave in izobraževalne politike
                  Yun Dai idr. (2022) ugotavljajo, da je treba v oblikovanje izobraževalnih politik
                  vključiti učitelje, saj imajo ti pomembno vlogo pri implementaciji novosti v
                  vzgojno-izobraževalno prakso. Spremembe izobraževalnih politik pri učite-
                  ljih naravno vzbudijo pozornost, saj posegajo v njihovo delo, in smiselno je,
                  da se ne pričakuje, da bodo le sledili navodilom od zgoraj navzdol, pač pa


                  198
   193   194   195   196   197   198   199   200   201   202   203