Page 198 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Andreja Klančar, Tina Lekan Kraševec in Tina Štemberger

šeni na celotno populacijo učencev in učiteljev v Srbiji ter tudi ne morejo
predstavljati osnove za oblikovanje politik ali umeščanje rabe UI v poučeva-
nje in učenje, so pa potencialno uporabni za omenjeno mednarodno zdru-
ženje.
Neeksperimentalna kvantitativna raziskava Margaride Lucas idr. (2024) je
zajela 211 učiteljev osnovne in srednje šole, za katere ni eksplicitno navedeno,
na kakšen način so bili vključeni v vzorec (način vzorčenja). Zaradi slednjega
in zaradi majhnosti vzorca le-tega ne moremo opredeliti kot reprezentativne-
ga. Tako tudi za to raziskavo ugotavljamo, da njeni izsledki ne predstavljajo
ustrezne podlage za morebitno oblikovanje politik ali smernic za vzgojno-
izo braževalno prakso.
Raziskava, ki sta jo izpeljala Cheng in Wang (2023), je vključevala 204 rav-
nateljev in učiteljev na vodstvenih položajih iz 60 različnih osnovnih ter sre-
dnjih šol. Vzorčenje je bilo slučajnostno stratificirano, a vendar je bila popula-
cija že v izhodišču oblikovana na način, da so imeli možnost izbora le učitelji,
ki so že predhodno sodelovali z raziskovalci v t. i. praksi za skupnost, v okviru
katere so si izmenjavali in razvijali pedagoške pristope za implementacijo
ciljev kurikula za 21. stoletje. S tega vidika je bil torej vzorec izbran iz speci-
fične skupine, ki se poglobljeneje ukvarja z rabo različnih pedagoških pristo-
pov. Tudi ti rezultati niso primerni kot podlaga za oblikovanje izobraževalnih
politik.
Na osnovi predstavljene analize lahko zaključimo, da raziskovalne podlage
za oblikovanje izobraževalnih politik in usmerjanje vzgojno-izobraževalne
prakse pravzaprav ne obstajajo oz. so izjemno šibke in izgrajene na meto-
dološko neustreznih podlagah. Ugotovljeno stanje je zelo problematično,
saj kaže, da nimamo raziskav, ki bi z ustreznimi empirični dokazi ugotavljale
vlogo in/ali učinke, pozitivne in/ali negativne, UI v obveznem izobraževanju.
Slednje pomeni popolnoma stihijsko odločanje o rabi UI v izobraževanju, ki
je na ta način prepuščeno presoji vsakega posameznega učitelja in postavlja
pod vprašaj načelo uresničevanja zagotavljanja enakih možnosti za sleherne-
ga učenca.

Izsledki o rabi UI za učenje in poučevanje v obveznem izobraževanju
Raziskave in izobraževalne politike
Yun Dai idr. (2022) ugotavljajo, da je treba v oblikovanje izobraževalnih politik
vključiti učitelje, saj imajo ti pomembno vlogo pri implementaciji novosti v
vzgojno-izobraževalno prakso. Spremembe izobraževalnih politik pri učite-
ljih naravno vzbudijo pozornost, saj posegajo v njihovo delo, in smiselno je,
da se ne pričakuje, da bodo le sledili navodilom od zgoraj navzdol, pač pa

198