Page 199 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 199

Raba umetne inteligence pri učenju in poučevanju v obveznem izobraževanju

             bodo imeli tudi možnost aktivnega vključevanja v kreiranje tovrstnih politik.
             Ob tem se seveda pojavlja tudi vprašanje t. i. »univerzitetne politike«, se pravi
             posodabljanja študijskih programov na način, da bodo bodoči učitelji že ob
             vstopu v poklic pripravljeni na sodobne izzive pouka kot posledice pojava UI.
             Prepogosto se namreč, ko gre za spreminjanje študijskih programov, zazna ri-
             gidnost univerz na tem področju. V Sloveniji sicer trenutno v okviru Načrta za
             okrevanje in odpornost (Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in Evrop-
             sko kohezijsko politiko, 2021) poteka projekt Prenova pedagoških študijskih
             programov, katerega cilj je posodobiti učne načrte pedagoških študijskih
             programov na način, da bodo študenti pridobili digitalne kompetence ter
             kompetence za trajnosti razvoj.
               Saman Rizvi idr. (2023) na osnovi pregleda raziskav predlagajo, da bi se izo-
             braževalne politike oblikovale na podlagi raziskav. Hkrati se je izkazalo (Rizvi
             idr., 2023) da raziskav na tem področju praktično ni – manjka zlasti empiričnih.
             Predvsem izpostavljajo, da bi za ustrezno oblikovanje politik in posledično
             izobraževalnih praks potrebovali raziskave, ki bi odgovorile na vprašanji, kako
             najbolje poučevati učence o UI in kaj jih sploh poučevati.
               Saman Rizvi idr. (2023) predlagajo, da se opravijo raziskave o:

                   − učinkovitosti metod učenja in poučevanja z rabo UI,
                   − zagotavljanju enakih možnosti za učence z in za rabo UI,
                   − rabi UI za načrtovanje, implementacijo in evalvacijo rabe UI pri pouku,
                   − kratko- in dolgoročnih učinkih rabe UI v obliki eksperimentalnih razis-
                  kav,
                   − konceptualizaciji in razumevanju pojma UI v izobraževanju med razis-
                  kovalci in med učitelji
                   − ter druge eksplorativne raziskave, ki bi lahko prispevale k oblikovanju
                  izobraževalnih politik.

               Kot smo ugotavljali že zgoraj, raziskav, ki bi z ustreznimi empiričnimi dokazi
             ugotavljale vlogo in/ali učinke, pozitivne in/ali negativne, UI v izobraževanju,
             praktično ni. Slednje pomeni, da ni ustreznih podlag niti za oblikovanje izo-
             braževalnih politik niti za podporo vzgojno-izobraževalni praksi.


             Učenci
             Yun Dai idr. (2022) ugotavljajo, da imajo učenci pomembno vlogo pri obliko-
             vanju pedagoških pristopov v povezavi z razvojem implementacije UI v kuri-
             kul. Učitelji naj ob pripravi na pouk upoštevajo interes učencev in njihove zna-
             čilnosti. Hkrati Park in Kwon (2024) ugotavljata, da lahko orodja UI podprejo


                                                                           199
   194   195   196   197   198   199   200   201   202   203   204