Page 193 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Raba umetne inteligence pri učenju in poučevanju v obveznem izobraževanju

(v) prispevek je bil objavljen pred letom 2022, (vi) prispevek je objavljen
v drugih jezik (niti slovenščina niti angleščina).

Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo preko portala Di-
gital : UP identificiranih skupno 49 zadetkov oz. člankov, ki so bili vključeni v
nadaljnji pregled po tem, ko smo izločili 30 podvojenih zadetkov. Po izločitvi
člankov, kjer povzetki niso bili dostopni, smo v vsebinski pregled uvrstili 11
člankov. Pregled, identifikacija in odločanje o ustreznosti pregledanih virov
so prikazani s pomočjo diagrama PRISMA (Page idr., 2021).
Enako iskanje smo naknadno dodatno preverili v spletni vzajemni bazi po-
datkov COBISS+. Uporabili smo enak iskalni izraz in enake vključitvene ter
izključitvene kriterije. Našli smo le dva članka, ki pa vsebinsko nista ustrezala
našim kriterijem.
Za zagotovitev celovitega pregleda področja našega raziskovanja smo
iskanje z istim iskalnim izrazom izvedli še v digitalni knjižnici ACM, kjer so
zbrani članki s področja računalništva in informacijske tehnologije. Vendar
pa iskanje v tej zbirki ne omogoča uporabe vključitvenih in izločitvenih
kriterijev (uporabili smo lahko zgolj časovni razpon in odprto dostopnost
člankov, ne pa tudi ostalih kriterijev), zato teh pri našem pregledu literature
nismo upoštevali. S tem smo zagotovili konsistentnost in kakovost pregle-
dovanja virov.

Ocena kakovosti virov in potek analize
Kakovost raziskav je bila v tej fazi ocenjena z orodjem za kritično ocenjevanje
raziskav, ki nastanejo bodisi na podlagi kombinirane bodisi na podlagi integ-
rirane metodologije MMA Tool (Whittemore in Knafl, 2005), ki omogoča oce-
no metodološke kakovosti raziskav v petih kategorijah. Ker pa MMA Tool ne
omogoča ocene kakovosti neeksperimentalnih raziskav, so raziskovalke po
zgledu na kriterije za ostalih pet kategorij ustrezno oblikovale kriterije za pre-
sojo kakovosti neeksperimentalne raziskave. Raziskovalke so oceno opravile
ločeno, v primeru neskladij med njihovimi ocenami pa so bila le-ta odpravlje-
na na podlagi razprave.
Kot je razvidno iz slike 1, je bilo v končno analizo vključenih šest prispevkov.
V preglednici 1 so prikazani identificirani viri, pri čemer za vsak prispevek
opredelimo še vrsto raziskave, na osnovi katere je nastal, državo nastanka,
sodelujoče in število sodelujočih v raziskavi, cilje in glavne ugotovitve. Kot
je tudi razvidno iz preglednice 1, so cilji raziskav zelo raznovrstni in jih je zato
nemogoče primerjati, a so ugotovitve dovolj relevantne za namene pričujoče
razprave.

193