Page 201 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 201

Raba umetne inteligence pri učenju in poučevanju v obveznem izobraževanju

               Učitelji torej kot glavno notranjo oviro navajajo pomanjkanje znanja. Hkrati
             se ugotavlja, da je prav znanje – torej razumevanje potenciala UI v šolah in
             pristopov poučevanja UI ter višja stopnja znanja o UI – ključno za zaupanje v
             UI. Glede na izpostavljen pomen sodelovanja učiteljev različnih šol z zunan-
             jimi strokovnjaki se zdi smiselno, da se učitelje najprej ustrezno usposobi, pri
             čemer naj vsaj v začetni fazi ključno vlogo pri izobraževanju prevzamejo zu-
             nanji strokovnjaki z omenjenega področja.


             Vodstvo/vodenje in administracija
             Cheng in Wang (2023) ugotavljata, da ima »digitalno« vodstvo pomembno
             vlogo pri lažjem vključevanju UI v izobraževanje, še posebej pri zmanjševanju
             ovir, ki se pojavljajo na ravni učiteljev. Kuleto idr. (2022) navajajo, da je UI pre-
             poznana kot orodje za avtomatizacijo administrativnih procesov.
               Če naj učitelji sprejmejo in smiselno uporabljajo UI za namene poučevanja,
             mora biti prvi zgled vodja šole – ravnatelj, ki mora delovati v smislu osmišlje-
             ne rabe UI za vodenje, predvsem za namene poenostavljanja administrativ-
             nih postopkov. Na ta način se tudi razbremeni učitelje, ki se lahko dejansko
             posvetijo vsebinskim razmislekom o rabi UI pri učenju in poučevanju.

             Sklepne ugotovitve
             Rezultati pričujoče raziskave kažejo na pomanjkanje raziskovalnih podlag, ki
             bi podprle argumentirano oblikovanje izobraževalne politike na tem področ ju
             ter omogočile sistematično ter smiselno integracijo UI v učenje in poučevanje
             v obveznem izobraževanju. Ne moremo se izogniti dejstvu, da je raba UI v ob-
             veznem izobraževanju realnost, vendar tako raziskovanje področja kot obliko-
             vanje politike na tem področju zaostajata. Kot družba smo zelo rigidni v odzi-
             vu na izjemno hitre spremembe, ki bolj ali manj determinirajo šolski vsakdan.
               Maloštevilne raziskave pa vendarle kažejo, da ima tudi pri vpeljavi UI v
             pouk ključno vlogo učitelj. Učitelji, ki razumejo potencial UI v izobraževan ju,
             imajo pozitivnejši odnos do njene rabe in so tudi bolj pripravljeni sodelovati
             pri njeni implementaciji. Sorodno temu se kaže, da je pomanjkanje znanja
             učiteljev največja ovira pri vključevanju UI v izobraževanje, hkrati pa učitelji
             opozarjajo tudi na pomanjkanje izobraževalne politike na tem področju.
               Pomemben dejavnik za lažje vključevanje UI v izobraževanje je tudi facilita-
             torska vloga vodstva, tudi v smislu razbremenjevanja administrativnih nalog.
             Vodstvo naj učiteljem omogoči usposabljanja, na katerih bodo pridobili pot-
             rebna znanja, pri čemer naj sodeluje z zunanjimi strokovnjaki.
               Čeprav smo navedli nekaj izsledkov šestih raziskav, opozarjamo, da je treba
             prvenstveno okrepiti raziskovanje področja vključevanja UI v obvezno izo-


                                                                            201
   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205   206