Page 200 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence
P. 200

Andreja Klančar, Tina Lekan Kraševec in Tina Štemberger

                  karierni razvoj učencev, izboljšajo njihove kompetence za rabo UI, povečajo
                  zanimanje za tehnologije, razumevanje družbenih vplivov UI in sposobnosti
                  reševanja problemov z rabo UI ter (Rizvi idr., 2023) izboljšajo tako kognitivne
                  kot afektivne učne dosežke.
                    Saman Rizvi idr. (2023) opozarjajo tudi, da so rezultati učenja in poučevanja v
                  šolah tesno povezani z učenčevimi predhodnimi izkušnjami s programiranjem.
                    Glede na skromno oz. pomanjkljivo raziskanost izobraževanja UI v poveza-
                  vi z učenci je izvedba analize onemogočena. Kljub temu pa lahko izpeljemo
                  ugotovitev, da je, kot pri vseh ključnih vprašanjih v vzgojno-izobraževalnem
                  procesu, tudi pri vključevanju UI v izobraževanje pomembno, da kot aktivne
                  udeležence vključimo učence. Pri tem pa je seveda smiselno izhajati iz njiho-
                  vih potreb in naslavljati njihove individualne značilnosti.

                  Učitelji
                  Rezultati raziskave, ki so jo opravili Kuleto idr. (2022), kažejo, da učitelji, ki izka-
                  zujejo boljše razumevanje potenciala UI v šolah:

                        − izražajo pozitiven odnos do njene uporabe v izobraževalnem procesu
                       in so bili pripravljeni sodelovati pri njeni implementaciji ter
                        − lažje prepoznajo možnosti za njeno implementacijo in so v večji meri
                       pripravljeni sodelovati pri njenem razvoju.

                    Sorodno temu Saman Rizvi idr. (2023) ugotavljajo, da bi boljše razumevanje
                  pristopov poučevanja UI pri učiteljih prispevalo k prilagojenemu poučevanju
                  in enotnejšim merilom za ocenjevanje učnih rezultatov.
                    Nadalje Margarida Lucas idr. (2024) ugotavljajo, da so pri učiteljih višje ravni
                  digitalnih kompetenc povezane z višjo stopnjo znanja o UI. Izkaže se tudi,
                  da je znanje o UI pomemben prediktor zaupanja v UI, hkrati pa na zaupanje
                  kontrolirane demografske značilnosti učiteljev nimajo vpliva.
                    Kuleto idr. (2022) ugotavljajo, da učitelji UI prepoznavajo kot orodje za av-
                  tomatizacijo priprave individualnih učnih načrtov, pregledovanje domačih
                  nalog, testov in spremljanje napredka.
                    Cheng in Wang (2023) so identificirali ovire, ki jih učitelji navajajo za rabo
                  UI v izobraževanju oz. ki negativno vplivajo na vključevanje UI v pedagoški
                  proces. Kot notranjo oviro so navedli pomanjkanje znanja o UI, kot zunanjo
                  pa pomanjkanje kurikularnih smernic.
                    Yun Dai idr. (2022) izpostavljajo, da je za smiselno integracijo UI v poučeval-
                  ne prakse učiteljev pomembno tesno sodelovanje med šolami in zunanjimi
                  strokovnjaki.


                  200
   195   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205