Page 78 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

je vsem eksternalizacijskim vedenjskim težavam skupno »kršenje družbenih
pravil« (str. 67). Z vidika spola so eksternalizacijske vedenjske težave značil-
ne predvsem za dečke (Salisch idr., 5). V nasprotju z otroki in mladostniki
z eksternalizirajočimi vedenjskimi težavami so tisti z v svojem okolju redko
zaznani kot moteči. Vendar Myschker (9) poudarja, da ta navidezna ne-
opaznost ne pomeni, da so ti otroci manj obremenjeni. Internalizirajoče ve-
denjske težave so še posebej pogoste pri deklicah (Hillenbrand, 1999).
Myschker (9) je na podlagi empiričnih raziskav opredelil še dva razreda,
in sicer socialno nezrelo vedenje in socialno prestopniško vedenje (pregle-
dnica 3).
Dva najbolj znana mednarodno priznana sistema klasifikacije duševnih
bolezni sta Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih težav
(International Classification of Diseases – ICD) (World Health Organization,
19) ter Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (Diagnostic
and Statistical Manual of Mental Disorders – DSM). Mednarodno statistično
klasifikacijo bolezni in sorodnih zdravstvenih težav (MKB) objavlja Svetovna
zdravst vena organizacija (SZO), zdaj pa je izšla že njena enajsta izdaja. ICD-11
je razdeljena na različna poglavja, ki opisujejo bolezni na različnih področ-
jih. Poglavje V (F - F99) npr. vsebuje temo »Duševne in vedenjske motnje«.
Diag nostični in statistični priročnik duševnih motenj (American Psychiatric
Association, 13) je klasifikacijski sistem, ki ga je leta 195 prvič objavilo
Ameriško psihiatrično združenje v ZDA. Izdaje so bile objavljene tudi v dru-
gih državah.
Ta dva klasifikacijska sistema temeljita na bogatih kliničnih izkušnjah števil-
nih strokovnjakov in sta se z leti vedno bolj usklajevala. Po vsebini oba vključu-
jeta opise simptomov številnih duševnih motenj. Vendar pa ne vsebujeta pri-
poročil glede vzrokov ali terapij za posamezne motnje. V tem pogledu sistem
dopolnjujejo Smernice za diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj v
dojenčkovem, otroškem in mladostniškem obdobju Nemškega združenja za
otroško in mladostniško psihiatrijo in psihoterapijo (Deutsche Gesellschaft
für Kinder- und Jugendpsychiatrie, Psychosomatik und Psychotherapie –
DGKJP) (Fröhlich-Gildhoff, 1). Glavni cilj Smernic je izboljšati diagnosti-
ciranje in zdravljenje z natančno opredelitvijo simptomov ter diagnostičnih
in terapevtskih priporočil. S tem naj bi izboljšali oz. olajšali interdisciplinarno
komunikacijo med posameznimi strokovnimi disciplinami. Poleg tega naj bi
skupno razumevanje posameznih manifestacij duševnih motenj poenostavi-
lo ali olajšalo načrtovanje intervencij.
Naslednje vsebine so posvečene izrazu »vedenjske motnje« in manifestaci-
jam, ki so povzete pod tem izrazom.

78