Page 83 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

posamezni simptomi prisotni pred sedmim letom, niso razloženi z drugimi
motnjami in pomembno vplivajo na šolsko/profesionalno ali socialno življe-
nje (Saß idr., 3).
Obstajajo različni pogledi na nastanek te motnje. Relativno potrjeno je, da
k njej prispevajo tako nevrobiološki dejavniki kot neugodni okoljski pogoji,
vendar pa je razprava o tem, v kolikšni meri, še vedno odprta (Lauth in Nau-
mann, 8).
Motnja ima velik vpliv na vsakdanje življenje, saj otroci z ADHD pogosto
kažejo spremenljive namene in visoko potrebo po gibanju, zaradi česar imajo
težave pri izvajanju nalog, ki zahtevajo daljšo pozornost ali sedenje na miru.
To mnogokrat vodi v konflikte z učitelji, s starši in z vrstniki. Tudi pri kogni-
tivnih testih imajo prizadeti otroci povprečno slabše rezultate. Motnja po-
manjkanja pozornosti in hiperaktivnost se pogosto pojavi skupaj z drugimi
motnjami, kot so disocialno vedenje, depresija ali učne motnje, in ima visoko
stopnjo vztrajnosti, zato je nemalokrat še prisotna v adolescenci ali odrasli
dobi (Lauth in Naumann, 14).

Disocialnost, agresivnost, delinkvenca
Po DSM-IV gre pru motnjah v socialnem vedenju za ponavljajoč in trajen vzo-
rec vedenja, ki krši osnovne pravice drugih ter pomembna družbena pravila
ali norme, primerne starosti. To se kaže s pojavom vsaj treh kriterijev iz nas-
lednjih kategorij, ki so se pojavili v zadnjih dvanajstih mesecih (eden v zad-
njih šestih mesecih): agresivno vedenje do ljudi in živali, uničevanje lastnine,
goljufija ali kraja ter resne kršitve pravil.
Ettrichova in Ettrich (6) opisujeta tri stopnje resnosti motnje socialnega
vedenja: lahka oblika motnje vključuje vedenja, ki niso invazivna in nepos-
redno ne škodujejo nikomur, npr. bežanje ali nepoštenost. Srednja motnja
socialnega vedenja vključuje posredno škodo drugim brez neposrednega sti-
ka z žrtvijo, kot je kraja ali vandalizem. Huda oblika pa je takrat, ko je drugim,
tudi skozi neposreden stik, povzročena pomembna škoda. To lahko vključuje
telesno in spolno nasilje, zato je pogosto povezano z agresivnostjo.
Pod agresijo se razumejo »dejanja, ki škodujejo posameznikom ali stvarem,
ali pa dejanja, ki so bila opuščena« – agresivnost pa je stalna pripravljenost na
takšna dejanja (Myschker in Stein, 14, str. 455).
Raziskave na področju vedenjskih težav otrok in mladostnikov poudarja-
jo ključno vlogo vzgojnih stilov pri oblikovanju vedenjskih vzorcev, vključno
z agresivnostjo in s pasivno agresijo. Vedenjska problematika pri otrocih se
pogosto povezuje s starševskim pristopom, ki vključuje bodisi preveliko po-
pustljivost bodisi pomanjkanje strukturiranega okolja. Popustljiv vzgojni slog,

83