Page 77 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

intervencijo (Hawton idr., 1). Vedenje, kot so namerno uničevanje lastnine,
laganje, kraja in zgodnje eksperimentiranje s kajenjem, z alkoholom, droga-
mi ali s spolno aktivnostjo, nakazuje antisocialne težnje in disocialne motnje
(Kauff man, 5). Težave v šoli, kot so neuspeh, izpuščanje pouka ali naspro-
tovanje avtoriteti, so mnogokrat povezane z vedenjskimi težavami, kot je
opozicijska kljubovalna motnja (ODD) (Loeber in Burke, 11).
Fizični znaki, kot so nihanje teže, spremembe v apetitu ter zanemarjanje
osebne higiene in videza, so lahko povezani z depresijo, anksioznostjo ali
motnjami hranjenja (Lock in Le Grange, 13). Vsi ti znaki kažejo na večdimen-
zionalno naravo vedenjskih in čustvenih motenj, ki jih oblikujejo biološki, psi-
hološki in okoljski dejavniki. Za celovito obravnavo sta ključna pravočasno
prepoznavanje teh znakov in multidisciplinaren pristop, ki vključuje socialne
psihologe, socialne delavce, psihologe, pedagoge in družinske terapevte.

Pojavne oblike vedenjskih in čustvenih težav in motenj
Razvrstitev vedenjskih težav
Vedenjske težave pri otrocih in mladostnikih predstavljajo širok spekter
vedenjskih vzorcev, ki segajo od blažjih oblik, kot so razvojne drugačnosti,
nerodnosti, impulzivnosti, pomanjkanje koncentracije in tesnoba, do inten-
zivnejših vedenj, kot so agresivnost, uničevanje predmetov, brutalnost, samo-
poškodovanje, nasilni prekrški, kazniva dejanja … Zaradi velike raznolikosti in
kompleksnosti teh pojavov se v literaturi uporablja empirična klasifikacija, ki
temelji na pogostosti sočasnega pojavljanja določenih vedenjskih vzorcev.
Na tej osnovi so vedenjske težave razvrščene v ločene kategorije, kar omogo-
ča sistematičnejše razumevanje in obravnavo posameznih oblik vedenjskih
odstopanj (Hillenbrand, 1999).
Med najbolje empirično dokumentiranimi oblikami vedenjskih težav se iz-
postavljata dve ključni kategoriji. Prva je eksternalizirano ekspresivno veden-
je, ki vključuje agresivnost, impulzivnost, kljubovalnost ter druge oblike ve-
denja, usmerjene navzven. Druga je internalizirano anksiozno vedenje, ki se
kaže predvsem v obliki tesnobe, socialnega umika, depresivnih simptomov
in drugih težav, ki so usmerjene navznoter (Hillenbrand, 1999; Linderkamp
in Grünke, 7; Myschker, 9). Ta razdelitev omogoča boljše razumevanje
vedenjskih in čustvenih težav ter služi kot izhodišče za nadaljnje raziskave in
terapevtske pristope.
V primeru eksternalizacijskih vedenjskih težav otrok ali mladostnik svoje
opazno vedenje usmerja navzven, torej proti okolju. Zato so ti otroci ali mla-
dostniki še posebej opazni npr. v šoli in jih sošolci ter učitelji pogosto doje-
majo kot moteče (Myschker, 9). Maria von Salisch idr. (5) navajajo, da

77