Page 72 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

motnje. Sistematična problematizacija sodobne družbe odpira prostor za kri-
tično analizo dejavnikov, ki vodijo do teh težav, ter poziva k spremembam, ki
bi izboljšale otrokova razvoj in dobrobit.
Na družinski ravni neustrezni starševski slogi, kot sta pretirano zaščitništvo
ali avtoritarnost, negativno vplivajo na razvoj otrokove samozavesti in soci-
alnih veščin (Baumrind, 1991). Zanemarjanje, čustvena zavrnitev in zloraba
povečujejo tveganje za razvoj vedenjskih motenj (Widom idr., 6). Otroci
staršev z duševnimi težavami so bolj nagnjeni k anksioznim in vedenjskim
motnjam (Goodman idr., 11). Šolsko okolje prav tako igra ključno vlogo –
prenizki ali previsoki učni izzivi lahko povzročajo frustracije in agresijo. Učitel-
ji, ki ne vzpostavljajo pozitivnega odnosa z učenci ali ne zagotavljajo jasnih
meja, prispevajo k pojavu vedenjskih težav (Marzano idr., 3). Vpliv vrstniš-
kih odnosov, kot so izključevanje, ustrahovanje in negativni vzorci, dodatno
poslabšujejo socialno prilagoditev otrok (Olweus, 1993).
Nenazadnje širši družbeni dejavniki, kot so revščina, socialna izolacija, mig-
racijski status in družbeni razkroj, ustvarjajo okolja, ki spodbujajo pojav ve-
denjskih težav (Evans in English, ). Pri obravnavi teh težav je ključno, da
sistematično in interdisciplinarno pristopimo k razumevanju otrokovih težav
ter vključujemo celoten kontekst – od bioloških predispozicij do družinskih
in družbenih vplivov.
Vedenjske težave imajo običajno več vzrokov, ki se pogosto skrivajo v različ-
nih sistemih. Velikokrat imajo v posameznem sistemu določeno funkcijo (npr.
vzdrževanje homeostaze). Vedenjske nepravilnosti so torej odziv na motene
sistemske procese in strukture. V osnovi gre torej za prilagodljivo vedenje.
Kot je bilo prikazano že pri pristopu, usmerjenem v posameznika, se ljudje
osredotočajo le na določene vzroke – npr. da se ti nahajajo na strani otroka,
družine, v družbi. To je med drugim odvisno od vsakdanje teorije ali razlagal-
nega modela, pridobljenega med usposabljanjem, pa tudi od usmerjenosti
strokovnega dela. Zato je pomembno, da nenehno opazujemo tako svoje
stališče kot družbene trende in perspektivo, da bi zajeli vse vidike težav in
vzrokov v različnih sistemih. Gre za otroka, kot se včasih sliši frazo. V tako sub-
tilnem in pomembnem delu specializirano izobraženega kadra tega sploh
nikoli ne bi smeli omenjati.
Za razvoj vedenjskih težav in duševnih motenj je odgovornih več medse-
bojno delujočih dejavnikov. V posameznih primerih jih je skoraj nemogoče
natančno razlikovati, vendar jih je mogoče razvrstiti v sistem štirih osrednjih
kategorij: biološki dejavniki (genetski, konstitucijski, somatski), psihosocialni
dejavniki (posameznik, družina, šola, vrstniki), sociokulturni dejavniki (druž-
beni razred, ekologija, migracije, mediji) in situacijski dejavniki (trenutne živ-

7