Page 71 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

s strani vrstnikov velikokrat negativno vplivajo na samopodobo mladostni-
kov, kar lahko vodi v telesno dismorfijo, motnje hranjenja ali umik iz druž-
benih stikov. Negativna skupinska dinamika v šolskem okolju lahko povzroči
občutke nevključenosti pri tistih učencih, ki niso del skupinskih dejavnosti,
kar vodi v občutke nepomembnosti in zavrženosti. Hkrati pa družbeni pri-
tisk, da se mora posameznik prilagoditi normam in pričakovanjem skupine,
lahko povzroči močan stres in vodi v različne vedenjske težave. Vse te oblike
ustrahovanja, izključevanja in vrstniškega pritiska imajo dolgoročne posledi-
ce na čustveni ter socialni razvoj otrok in mladostnikov ter zahtevajo celosten
pristop pri obravnavi v šolskem okolju (Fortuin idr., 15; Krajnčan in Vrhunc
Pfeifer, 4; Myschker, 9).
Medvrstniški odnosi imajo torej lahko zelo pomemben vpliv na vedenjske
in čustvene težave učencev. Negativni vplivi, kot so ustrahovanje, izključeva-
nje in socialni pritiski, pogosto povzročajo dolgotrajne stiske.
V svetu negotovosti mladih imajo pomembno vlogo tudi skupnosti vrst-
nikov. Slednje vplivajo na mlade, ki so lahko aktivni udeleženci teh stilsko-
-scenskih dejavnosti ali zgolj pasivni prejemniki sporočil mladinskih kultur
(Ule, a). Mladinske, vrstniške kulture ponujajo in utrjujejo socialne ter
kulturne povezave med mladimi in postajajo institucije socialne regulacije,
čeprav pri prehodu iz mladosti ne ponujajo kontinuitete in stabilnosti, tem-
več relativizacijo vseh identitetnih tvorb. Pri mladih se oblikuje specifična
vrst niška skupinska pripadnost, ki presega razlike med družbenimi razredi in
območji kulture. Posega tudi v socializacijo.

Vzroki za vedenjske in čustvene težave in motnje
Človek kot bitje telesa, uma in duha zahteva celostno obravnavo, kadar iščemo
vzroke vedenjskih težav. Raziskave potrjujejo, da somatski, čustveni in psiho-
loški dejavniki medsebojno vplivajo na razvoj otroka. Na biološki ravni lahko
izpostavimo učinke prenatalne izpostavljenosti alkoholu in drogam, ki povzro-
čijo motnje v nevrološkem razvoju in povečujejo tveganje za vedenjske težave
. Tako se npr. pri otrocih z ADHD nakazuje razvojna nezrelost čelnega režnja,
kar vpliva na nadzor impulzov in čustev (Shaw idr., 7). Dodatno izkušnje
negotove navezanosti vodijo v negativna pričakovanja do sveta in disfunkcio-
nalne jezne odzive. Otroci, ki so pogosto zavrnjeni, razvijajo agresivne odzive
zaradi stalnega cikla zaznane ogroženosti in obrambe (Dodge idr., 199).
Vedenjske in čustvene težave otrok namlokrat niso zgolj rezultat individu-
alnih predispozicij, temveč so globoko zakoreninjene v družbenih strukturah,
vrednotah in praksah. Družba, ki neustrezno odgovarja na potrebe otrok, lah-
ko nevede prispeva k ustvarjanju okolja, ki generira vedenjske in čustvene

71