Page 70 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

− endogene posebnosti človekove reaktivnosti (ni jih mogoče uvrščati
niti med duševne bolezni niti med organske možganske disfunkcije).

Tudi inteligentnost je večkrat izpostavljen dejavnik. Žižak (199) pravi, da
inteligenca med prestopniki variira enako v splošni populaciji.

Vrstniki
Ustrahovanje, bodisi v fizični, verbalni ali spletni obliki, ima lahko resne posle-
dice za vedenjsko in čustveno zdravje učencev. Ponavljajoče nasilje pogosto
vodi v občutke manjvrednosti in nizko samozavest, pri čemer mnogi učen-
ci razvijejo depresijo in tesnobo, saj se soočajo z osamljenostjo, nemočjo in
s strahom. V nekaterih primerih učenci kot odziv na ustrahovanje razvijejo
agresivno vedenje, ki ga nato usmerjajo proti drugim. Socialna izključenost
predstavlja še en pomemben dejavnik tveganja, saj so učenci, ki niso vključe-
ni v socialne skupine ali prijateljske kroge, izpostavljeni občutkom osamlje-
nosti, nizki samozavesti in celo povečanemu tveganju za depresijo, zlasti ker
se mladostniki pri čustveni podpori pogosto zanašajo na vrstniške odnose.
Pritisk vrstnikov predstavlja dodaten izziv, saj mnogi učenci občutijo potrebo,
da se prilagodijo pričakovanjem, kar jih lahko pripelje do tveganega vede-
nja, kot so kajenje, uživanje alkohola ali sodelovanje v nasilnih dejanjih. Tisti,
ki se ne želijo prilagoditi, velikokrat doživljajo tesnobo, povezano s strahom
pred izključitvijo ali posmehom. Poleg tega nenehno primerjanje z vrstniki
glede uspeha, videza ali priljubljenosti prispeva k občutkom manjvrednosti,
perfekcionizmu in stresu. Tekmovalno okolje tako velikokrat povzroča strah
pred neuspehom in posledično depresijo, saj učenci občutijo, da niso dovolj
uspešni v primerjavi s svojimi vrstniki (Fortuin idr., 15; Krajnčan in Vrhunc
Pfeifer, 4; Myschker, 9).
Družbena hierarhija v šolskem okolju prav tako vpliva na posameznike. Ne-
kateri učenci, ki niso del priljubljenih skupin, nemalokrat občutijo nevrednost
in socialno tesnobo, kar vodi v izolacijo. Spletno ustrahovanje je dodatna ob-
lika nasilja, ki zaradi razširjenosti družbenih omrežij še posebej ogroža mla-
de. Zaradi tega so žrtve spletnega nasilja izpostavljene dolgotrajni tesnobi in
depresiji, saj napadi pogosto segajo tudi v domače okolje, kar povečuje ob-
čutek izolacije. Pomanjkanje socialnih veščin lahko dodatno otežuje vzposta-
vljanje prijateljstev in vključevanje v socialne skupine, razvijata se socialna
anksioznost in dvomi o lastnih sposobnostih. Razpad prijateljstev ali konflikti
med vrstniki predstavljajo še en vir čustvenih stisk, saj učenci ob izgubi pri-
jateljskih vezi velikokrat izgubijo pomembno čustveno podporo, kar lahko
povzroči žalost, tesnobo ali celo depresijo. Kritike glede videza ali vedenja

7