Page 69 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

ja, ki vključuje odzivanje brez poprejšnjega premisleka, nestrpnost, slabše
obvladovanje čustev. Naslednja značilnost je zvišan prag za vzburjenje. Tej
skupini otrok oz. mladostnikov primanjkuje adrenalnih glukokortikoidov,
kar pomeni, da za svoje dobro počutje potrebujejo veliko intenzivnega do-
gajanja. Naslednja konstitucijska lastnost, ki je pri mladoletnih prestopnikih
pogosteje navzoča, je ekstravertnost. Otroci oz. mladostniki so veliko bolj na-
ravnani k zunanji akciji. Martina Tomori () nadaljuje, da sta za mladoletne
prestopnike v primerjavi z njihovimi vrstniki značilni tudi dobra energetska
opremljenost in vitalnost. Te lastnosti vplivajo na njihove interese, vključe-
vanje v okolje, šolanje, izobraževanje, socialne stike, samopodobo in raven
samospoštovanja, sovražen odnos do sveta.
Sicer pa je treba poudariti, da so impulzivnost, razburljivost in težave pri
obvladovanju čustev, razpoloženja lahko tudi del psihoorganskih motenj, ki
sledijo resnejšim poškodbam osrednjega živčevja (npr. poškodbam glave,
meningitisu, porodnim poškodbam …).
Mnogi mladoletni prestopniki imajo nezadovoljujočo (negativno) samopo-
dobo in nizko raven samospoštovanja. Ta se kaže v poudarjenem vedenju, ki
mladostniku daje občutek moči in obvladovanja. Druga lastnost je potreba
po sprejetosti v skupini vrstnikov, pri čemer je opazno, da se v skupinah mla-
doletnih prestopnikov običajno družijo posamezniki s podobnimi obrambni-
mi mehanizmi. Naslednja značilnost je slabša socialna zrelost, ki se kaže kot
nesposobnost sprejemanja odgovornosti za lastno neustrezno vedenje ob
projekciji krivde na druge (Tomori, ).
Martina Tomori () po Farringtonu (1998) povzema, da je prestopniško
vedenje desetkrat pogostejše pri fantih kakor pri dekletih, kar je posledica
kulturnih in vzgojnih sporočil okolja.
Prestopniško vedenje je v nekaterih primerih sicer povezano tudi s čust-
venimi težavami mladostnika. Taki mladostniki ne obvladujejo doživljanja
notranje tesnobe in depresivnosti. Tudi zloraba psihoaktivnih snovi (alko-
hol, mamila …) rahlja notranji nadzor, manjša sposobnost obvladovanja ter
povzroča lažno občutje neranljivosti in poguma.
V to skupino spadajo disocialni pojavi kot posledica psihičnih in organskih,
možganskih okvar. To so spremljajoči disocialni pojavi pri psihozah, epilepsiji,
duševni nerazvitosti in organskih okvarah osrednjega živčnega sistema, zlasti
tiste oblike, ki so označene kot minimalna cerebralna disfunkcija. V to skupi-
no Bregant (1987, str. 14 in 9) prišteva tudi naslednje disocialne pojave:

− konstitucijska odstopanja,
− posebne osebne poteze in

69