Page 68 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

Pomanjkanje čustvenega povezovanja in občutka varnosti v razredu je nas-
lednja postavka, ki negativno vpliva na učence. Če komunikacija med učite-
ljem in učenci temelji le na prenosu informacij, brez prave čustvene pove-
zanosti, se otroci pogosto počutijo neupoštevane in izolirane. To lahko vodi
v vedenjske težave in nezmožnost obvladovanja čustvenih stisk. Poleg tega
lahko učenci, ki v šolskem okolju ne čutijo varnosti in sprejetosti, razvijejo
tesnobo, strah pred neuspehom ali agresivno vedenje kot obrambni mehani-
zem (Krajnčan, 1; Laursen in Veenstra, 1).

Osebnostne značilnosti otrok in mladostnikov z vedenjskimi
in čustvenimi težavami
Raziskave kažejo, da so določene osebnostne značilnosti tesno povezane z
vedenjskimi in čustvenimi težavami pri otrocih in mladostnikih. İlnem ()
je pokazal, da imajo otroci z nižjo čustveno stabilnostjo in višjo impulziv-
nostjo večje tveganje za razvoj vedenjskih težav. Pogosto kažejo težave pri
regulaciji čustev in vedenja, kar vpliva na njihovo vsakodnevno funkcionira-
nje. Raziskava je prav tako poudarila pomembnost interakcije med osebnost-
nimi lastnostmi in starševskimi odnosi, pri čemer demokratični starševski
pristopi zmanjšujejo resnost težav (İlnem, ).
Katherine Turner idr. () so ugotovili, da otroci z motnjami vzburjenja
(angl. Disorders of Arousal – DOA) pogosto izkazujejo višje ravni iskanja novo-
sti (angl. novelty seeking), kar pomeni, da iščejo nove in stimulativne izkušnje,
hkrati pa se bolj izogibajo škodi (angl. harm avoidance). Te značilnosti so po-
vezane z nižjo samousmerjenostjo (angl. self-directedness), kar prispeva k te-
žavam pri oblikovanju pozitivnih vedenjskih vzorcev. Te osebnostne lastnosti
so povezane s specifičnimi možganskimi sistemi, kot je sistem nagrajevanja,
in igrajo ključno vlogo pri etiologiji teh težav.
Pri mladostnikih z mejno osebnostno motnjo (angl. Borderline Personali-
ty Disorder – BPD) so avtorji poudarili, da so značilne lastnosti impulzivnost,
čust vena nestabilnost in močno izražen negativni vpliv materinskih interak-
cij. Te osebnostne značilnosti vplivajo na razvoj vedenjskih in čustvenih mo-
tenj ter so povezane z nižjo kakovostjo življenja (Fleck idr., ).
Konstitucija in temperament, s katerim se otrok rodi, v določeni meri na-
rekujeta osebnostne značilnosti (te so pogosto povezane s čustvenimi in z
vedenjskimi težavami), ki se prepletajo, povezujejo, seštevajo in nevtralizirajo
z različnimi psihosocialnimi vplivi.
Med konstitucijskimi lastnostmi, ki vplivajo na značilnosti vedenja in so
določene glede na način delovanja osrednjega živčnega sistema (so torej
biološko pogojene), raziskovalci poudarjajo impulzivnost. To je način veden-

68