Page 66 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

negativnih vplivov na duševno zdravje. Digitalna komunikacija je pogosto
površinska in hitra, kar zmanjšuje sposobnost čustvene povezanosti in empa-
tije ter prispeva k čustveni otopelosti in težavam pri vzpostavljanju globokih
odnosov (Ding in Li, 3).
Povečana tesnoba zaradi nenehne dosegljivosti je tudi značilna za digital-
no dobo, saj so ljudje pogosto pod pritiskom, da morajo biti vedno odzivni.
Ta stalna povezanost ustvarja stres, izgorelost in kronično tesnobo, saj ljud-
je težko najdejo čas za sprostitev in odklop od dela ali socialnih obvezno-
sti. Obenem digitalni svet zmanjšuje občutek zasebnosti, saj so posamezniki
mnogokrat pod nadzorom, kar povzroča paranojo, strah in čustveno nesta-
bilnost (Ding in Li, 3).
Digitalizacija vpliva tudi na kakovost spanja, saj izpostavljenost modri svet-
lobi digitalnih naprav, zlasti pred spanjem, moti proizvodnjo melatonina, kar
vodi v nespečnost in izčrpanost. Zaradi neprekinjene stimulacije digitalnega
sveta posamezniki težko umirijo misli, kar prispeva k težavam s spanjem, h
kronični utrujenosti in k čustveni nestabilnosti. Poleg tega informacijska na-
trpanost, ki je posledica dostopa do ogromne količine informacij, povzroča
tesnobo, stres in težave s koncentracijo, saj se ljudje pogosto počutijo pre-
obremenjene in izčrpane (Ding in Li, 3).
Otroci in mladostniki so zaradi prekomerne uporabe tehnologije še pose-
bej dovzetni za vedenjske in razvojne težave. Digitalizacija lahko negativno
vpliva na njihov kognitivni razvoj, pozornost in socialne veščine, kar se kaže
v hiperaktivnosti in vedenjskih težavah v šoli. Zaradi močnega pritiska vrstni-
kov na družbenih omrežjih so otroci in mladostniki mnogokrat prisiljeni pri-
merjati se z vrstniki, kar vodi v nizko samopodobo, depresijo in anksioznost
(Ding in Li, 3).
Nazadnje digitalizacija povzroča izgubo ravnovesja med delom in prostim
časom, saj so ljudje mnogokrat prisiljeni delati tudi izven delovnega časa.
Zaradi tega je meja med delom in zasebnim življenjem zabrisana, kar vodi
v stres, izgorelost in nezadovoljstvo. Delo na daljavo, ki ga omogoča digital-
na tehnologija, pogosto pomeni nenehno prisotnost na spletu, kar povzroča
izčrpanost, saj ni jasnih meja med delovnim in prostim časom. Digitalizaci-
ja torej poleg številnih prednosti prinaša tudi pomembne izzive za duševno
zdravje in dobro počutje posameznikov (Ding in Li, 3).
Digitalizacija ima močan vpliv na vedenjske in čustvene težave. Prekomer-
na uporaba digitalnih tehnologij, družbenih omrežij, izpostavljenost splet-
nemu nasilju, socialna izolacija, nerealni standardi in preobremenjenost z
informacijami povečujejo tveganje za pojave depresije, tesnobe, nizke samo-
podobe, motenj spanja.

66