Page 65 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

nje. Preobremenjenost tako ustvarja okolje, v katerem otroci in mladostniki
ne zmorejo ustrezno obvladovati pritiskov, kar povečuje tveganje za vedenj-
ske težave, tesnobo, depresijo in druge čustvene motnje. Da bi preprečili te
težave, je ključno, da starši, učitelji in druge odrasle osebe spodbujajo urav-
notežen življenjski slog, ki vključuje tako šolske obveznosti kot tudi prosti
čas za igro in sprostitev, kar otrokom omogoča celosten razvoj (Wember idr.,
14).

Učinki digitalizacije
Digitalizacija v vsakdanje življenje prinaša številne spremembe, vendar ima
poleg prednosti, kot so povečana povezanost, dostop do informacij in lažji
dostop do storitev, tudi pomembne negativne vplive na vedenjske in čustve-
ne motnje. Ena izmed glavnih posledic je spletna odvisnost, ki se pojavi za-
radi prekomerne uporabe družbenih omrežij in digitalnih platform. Nenehno
preverjanje novic, všečkov in komentarjev pri nekaterih posameznikih vodi
v vedenjske težave, kot so pomanjkanje pozornosti, impulzivnost in kom-
pulzivno vedenje. Odvisnost od spletnih vsebin, videoiger ali aplikacij vodi
v digitalno zasvojenost, kar se odraža v socialni izolaciji, zmanjšanju produk-
tivnosti in težavah pri vzdrževanju pozornosti. Posamezniki, ujeti v digitalni
svet, pogosto izgubijo stik z resničnostjo in imajo težave pri vzpostavljanju
medosebnih odnosov (Vukovič in Krajnčan, 19).
Digitalizacija je prav tako olajšala pojav spletnega nasilja, kjer žrtve pos-
tanejo tarče žalitev, ustrahovanja ali sovražnega govora. Kibernetsko nasilje
ima lahko resne čustvene posledice, saj vodi v depresijo, anksioznost, nizko
samopodobo in celo samomorilne misli. Anonimnost, ki jo omogoča digitalni
prostor, spodbuja neodgovorno vedenje tistih, ki izvajajo nasilje, saj ne čutijo
neposredne odgovornosti. Ta oblika nasilja povzroča čustveno bolečino žrtev
in poslabšuje njihovo duševno zdravje (Ding in Li, 3).
Družbena omrežja ustvarjajo okolje, kjer so prisotni nerealni standardi, za-
radi katerih se ljudje primerjajo z idealiziranimi podobami življenja drugih.
To primerjanje lahko povzroči nizko samopodobo, zavist in občutek manj-
vrednosti, kar pogosto vodi v depresijo in tesnobo. Nenehna izpostavljenost
idealiziranim podobam videza, uspeha in življenjskega sloga spodbuja ob-
sedenost z videzom in motnje hranjenja, saj se posamezniki trudijo doseči
standarde, ki so nemalokrat nedosegljivi (Ding in Li, 3).
Socialna izolacija in osamljenost sta prav tako posledici prekomerne upo-
rabe digitalnih naprav, saj se pristne osebne interakcije zmanjšujejo, odnosi
pa se nemalokrat selijo v spletni prostor. Posledično posamezniki izgubljajo
občutek čustvene povezanosti, kar pripelje do osamljenosti, odtujenosti in

65