Page 64 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

pri učencih, ki se počutijo manj sposobne ali se bojijo posmeha zaradi svojih
neuspehov. Če visoka pričakovanja niso uravnotežena s čustveno podporo in
z razumevanjem, se lahko pojavijo dolgotrajne vedenjske in čustvene težave,
kot so nizka samozavest, stres ali celo depresija. Pomembno je, da starši in
učitelji ustvarjajo podporno okolje, v katerem so pričakovanja realna, napake
pa obravnavane kot naravni del učnega procesa in ne kot vir sramu ali stig-
matizacije (Sullivan, 6).
Prekomerno vključevanje otrok v številne obšolske dejavnosti, kot so šport,
glasba in učenje tujih jezikov, lahko povzroči preobremenitev urnika, kar ne-
gativno vpliva na psihofizično počutje. Nenehno prehajanje med različnimi
dejavnostmi brez ustreznih obdobij za počitek vodi v čustveno izčrpanost,
ki se kaže v utrujenosti, razdražljivosti in spremenjenem vedenju. Zaradi
prekomerne obremenitve lahko otroci postopoma izgubijo zanimanje za
dejavnos ti, ki so jih prej veselile, kar pogosto povzroči apatijo in pomanjkanje
motivacije. Poleg tega se pri otrocih, ki so preobremenjeni, povečuje tvega-
nje za razvoj vedenjskih motenj, kot so impulzivnost, odpor do obveznosti ali
celo agresivnost, saj niso sposobni obvladovati pritiska, ki ga prinaša prena-
sičen urnik.
Preobremenjenost otroka lahko pomembno vpliva tudi na družinske od-
nose, saj stalen stres pogosto vodi do čustvene odtujenosti med otrokom in
starši. Zaradi neprestanega pritiska otroci mnogokrat kažejo znake razdražlji-
vosti, jeze ali nezadovoljstva, kar lahko povzroči napetost in pogostejše kon-
flikte v družinskih odnosih. Poleg tega se lahko otroci, ki so preobremenjeni,
čust veno umaknejo od staršev, kar zmanjša njihovo pripravljenost ali zmo-
žnost, da bi poiskali podporo ali nasvet, ko to najbolj potrebujejo. Tako po-
manjkanje komunikacije in medsebojne podpore dodatno poslabša odno-
se v družini in lahko pripelje do daljnosežnih čustvenih težav (Wember idr.,
14).

Pomanjkanje čustvene regulacije
Preobremenjenost otrok pogosto negativno vpliva na razvoj njihove čustve-
ne inteligence in sposobnost regulacije čustev. Zaradi prekomernega pritiska
in pomanjkanja časa za sprostitev ter refleksijo otroci nemalokrat ne razvi-
jejo ustreznih strategij za obvladovanje svojih čustev, kar lahko pripelje do
izbruhov jeze ali žalosti. Ti impulzivni čustveni odzivi so pogosto posledica
nezmož nosti učinkovitega spoprijemanja s stresom in frustracijami. Poleg
tega lahko stalna obremenjenost povzroči motnje pozornosti in vedenjske
težave, saj stres negativno vpliva na sposobnost koncentracije in nadzor nad
impulzi, kar se nemalokrat kaže kot nemir, impulzivnost ali kljubovalno vede-

64