Page 62 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

sokih akademskih, športnih pa tudi umetniških uspehov. Učenci, ki čutijo, da
morajo tekmovati z vrstniki ali dosegati popolnost, pogosto razvijejo čustve-
ne motnje, kot so anksioznost, stres, izgorelost in celo motnje hranjenja, kar
je odziv na pritisk zaradi doseganja telesne popolnosti. Tekmovalnost med
vrst niki ima negativen vpliv na socialne odnose, saj se učenci zaradi pritiska,
da si morajo prizadevati za dosežke, velikokrat začnejo primerjati z drugimi,
kar vodi v občutke zavisti, manjvrednosti ali sovraštva. Ta dinamična tekmo-
valnost prispeva k razvoju čustvenih težav, kot sta anksioznost in depresija,
ter vedenjskih težav, kot sta agresija in destruktivno vedenje (Greif Green idr.,
17).
Pritisk staršev in učiteljev, ki pričakujejo visoke akademske dosežke, lah-
ko pri učencih nehote povzroči občutek, da je njihova vrednost odvisna iz-
ključno od uspeha. Ta pritisk vodi do različnih čustvenih in psiholoških težav.
Pogosto se pojavi tesnoba, saj učenci razvijejo strah pred neuspehom, kar
spremljajo nenehni občutki zaskrbljenosti. Hkrati lahko razvijejo perfekcioni-
zem, kjer si nenehno prizadevajo za popolnost, kar povzroča frustracije že ob
najmanjših napakah. Zaradi pritiska in prekomernega dela, ki je povezano z
izpolnjevanjem visokih pričakovanj, učenci pogosto doživljajo izgorelost, kar
vodi v izčrpanost in zmanjšano zmožnost za obvladovanje nadaljnjih izzivov.
V tekmovalno naravnanih šolskih okoljih, kjer se poudarja tekmovalnost
med učenci, se velikokrat pojavi pritisk, da se nenehno primerjajo z vrstni-
ki. Ta pritisk lahko pri učencih, ki ne dosegajo enakih rezultatov kot njihovi
vrstniki, rezultira v nizki samopodobi. Občutki neuspeha in manjvrednosti,
ki nastanejo zaradi nezmožnosti doseganja vrhunskih rezultatov, pogosto
vodijo v depresijo. Poleg tega lahko učenci, ki se počutijo manj sposobne ali
uspešne, razvijejo občutek osamljenosti in se zaradi tega socialno izolirajo,
kar še dodatno poglobi njihove čustvene stiske (Greif Green idr., 17).
Strah pred neuspehom, ki izhaja iz želje, da ne bi razočarali staršev, učite-
ljev ali sebe, velikokrat vodi do negativnih vedenjskih vzorcev in čustvenih
težav. Nekateri učenci se začnejo izogibati šolskim obveznostim, saj se bojijo,
da ne bodo dosegli visokih pričakovanj, kar povzroča odlašanje in težave pri
opravljanju nalog. Strah pred neuspehom lahko privede tudi do anksioznih
motenj, učenci nenehno živijo v tesnobi in strahu, kar lahko v hujših prime-
rih vodi do paničnih napadov. Poleg tega se lahko razvijejo perfekcionistič-
ne tendence, pri katerih se učenci nenehno trudijo popravljati in izboljševati
svoje delo, kar vodi do izčrpanosti in izgorelosti, saj nikoli niso zadovoljni s
svojimi dosežki (Greif Green idr., 17).
Notranji pritisk in perfekcionizem, s katerima se soočajo učenci, ki nase
prevzamejo visoka pričakovanja in se čutijo dolžne nenehno dosegati odlič-

6