Page 61 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

ritev za duševno zdravje. Hkrati je ključna podpora staršem pri vključevanju v
novo družbo in zagotavljanju stabilnega družinskega okolja (Fazel idr., 1).

Šola
V sodobni družbi šolski prostor ne služi le kot okolje za pridobivanje znanja,
temveč postaja tudi pomemben dejavnik v oblikovanju socialnih in čustve-
nih izkušenj mladostnikov. Medtem ko je šola izrazito zasnovana kot spod-
bujevalka kognitivnega razvoja, se vse bolj kažejo negativni vplivi šolskega
sistema na psihosocialno počutje učencev. Šola lahko, ob neustreznih pris-
topih in pomanjkanju podpore, postane vir vedenjskih in čustvenih težav pri
otrocih in mladostnikih.
Raziskave kažejo, da lahko stres zaradi akademskih pritiskov, socialne in-
terakcije z vrstniki in odnosi z učitelji pri nekaterih učencih prispevajo k raz-
voju negativnih čustvenih stanj, kot so anksioznost, depresija in frustracija.
Hkrati pa lahko neustrezno obravnavanje individualnih potreb učencev pri-
vede do vedenjskih težav, ki se kažejo skozi uporništvo, agresivnost ali umik
iz socialnega okolja. Predstavili bomo rezultate raziskav, ki so obravnavale po-
membno vprašanje, namreč kako šolski dejavniki – od poučevanja in ocen-
jevanja do socialnih interakcij – prispevajo k razvoju vedenjskih in čustvenih
težav ter kakšne rešitve so na voljo za bolj vključujoč in podporen šolski sis-
tem (Casale idr., 14; Egger in Angold, 6; Sullivan, 6; Textor, 7; Tex-
tor, 18; Van der Put in Hoeve, 15).
Pravzaprav gre za paradoksalen pojav, saj naj bi bili pedagoški delavci
usposobljeni za predvidevanje in soočanje tudi z vzgojnimi nalogami. Kljub
temu ugotavljamo, da so šole pogosto preveč usmerjene v favoriziranje us-
peha in spodbujanje tekmovalnosti. Takšen pristop lahko vodi v težave pri
tistih učencih in dijakih, ki nimajo zadostne podpore ali socialnega kapitala
– ti nemalokrat ne zmorejo slediti visokim pričakovanjem, zato izberejo lažjo
in manj stresno pot. To vzpostavi začarani krog, v katerem manj stresa prinese
tudi manj uspeha, posledično pa se zniža posameznikova samopodoba. Ne-
uspeh si takšni posamezniki pripisujejo sami, pri čemer njihovo prepričanje
dodatno utrjujejo uspešnejši vrstniki, učitelji in pogosto tudi starši.

Pritisk na uspeh in konkurenčnost
Visoka pričakovanja, kot je pritisk za doseganje visokih ocen in uspeha, po-
gosto vodijo v tesnobo, stres in depresijo. Učenci, ki so preobremenjeni z na-
logami in urniki ter doživljajo čustveno izčrpanost, se nemalokrat soočajo s
slabšim splošnim počutjem. Težnja k popolnosti je še en dejavnik, ki se poja-
vlja v nekaterih socialnih okoljih, kjer je prisoten velik pritisk za doseganje vi-

61