Page 53 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

tevnejši in raje posegajo po kaznih. S svojim vedenjem bolj motijo običajen
življenjski ritem. Od staršev zahtevajo veliko več strpnosti in prožnosti (Bür-
ger, 1998b).
Mnogi starši so preveč popustljivi in vzgojo prepuščajo golemu naključju.
Pri številnih vedenjsko težavnih otrocih ugotavljajo, da je eden od ogrožajo-
čih dejavnikov prešibko posredovanje določenih vrednot in usmeritev ter s
tem tudi oslabljena otrokova socializacija.
Tudi nestalna vzgoja staršev je lahko ogrožajoč dejavnik, pri čemer se da-
nes kaznuje neko vedenje, ki jutri sploh ni več opaženo. Velikokrat so to starši,
ki ukrepajo glede na trenutno razpoloženje, nihajo med vzgojnimi prijemi, so
negotovi v svoji vlogi … Osebnostno so labilni, preobremenjeni, nezadovolj-
ni s seboj (Bürger, 1998b; Ule, b).
Napeto in nezdravo družinsko klimo nenazadnje ustvarjajo spori med star-
šema, v katere je odnosno vpleten tudi otrok. Za otrokov razvoj prav tako
ni ugodno, če se starša med seboj ne spoštujeta ali tekmujeta za njegovo
naklonjenost.
Tudi v odnosu do avtoritet imajo mladoletni prestopniki vrsto neugodnih
izkušenj, saj so z njihove strani deležni predvsem kazni, omejitev, prepove-
di in poniževanja. V mnogih družinah so otroci prikrajšani pri pridobivanju
spretnosti za obvladovanje stresa. To posebej velja za izpostavljene otroke, ki
se morajo sami soočati z mnogimi preizkušnjami, obremenitvami in frustra-
cijami, česar se otrok v funkcionalni družini sicer nauči od zrelejših družinskih
članov (Bornovalova idr., 14).
Naslednji ogrožajoč dejavnik za otroka je socialno izolirana družina oz. dru-
žina, ki živi v težkih bivanjskih, gmotnih in socialnih razmerah. Take družine so
v kroničnem in nenehnem konfliktu z okolico. V takšnem okolju otrok ne more
dobiti spodbud za konstruktiven osebnostni razvoj, za ustrezno vključevanje
v družbo. Pogosto so to družine z drugačnimi vrednostnimi sistemi (prese-
ljene iz drugačnega kulturnega ali socialnega okolja). Otroci in mladost niki
podzavestno usvajajo zavračanje in ga umeščajo med odklonilna stališča.
Tako z obrambnimi reakcijami namišljeno obvladujejo okolje z napadalnostjo
in s fizično močjo. Težke bivanjske, gmotne in socialne razmere jih vodijo v
kronično nezadovoljstvo, brezizhodnost ter sovraštvo navznoter in navzven
(Bornovalova idr., 14).
Raziskave, ki preučujejo povezave med družinskim okoljem in prestop-
ništvom, kažejo, da imajo dejavniki, povezani z družinskimi procesi, večjo
napovedno moč kot sami družinski strukturni dejavniki. Med družinskimi
procesi je še posebej pomembna čustvena povezanost med starši in otro-
ki – pomanjkanje te povezanosti je najmočnejši napovedovalec deviantne-

53