Page 51 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

družinsko okolje, zaznamovano s konfliktom, z nasiljem ali zanemarjanjem,
deluje kot katalizator za razvoj vedenjskih in čustvenih motenj (Thornberry
idr., 9).
Otroci staršev s kriminalno preteklostjo pogosto rastejo v nestabilnih
okol jih, kjer so lahko izpostavljeni zanemarjanju ali fizični in čustveni zlora-
bi. Raziskave potrjujejo, da je kronični stres zaradi takšnih razmer povezan z
disfunkcijo osi HPA, kar vodi v povečano dovzetnost za anksioznost, depre-
sijo in vedenjske težave (Evans in Cassells, 14). Prav tako odsotnost pozi-
tivnih vzgojnih vzorcev in pomanjkanje nadzora prispevata k posnemanju
deviantnih vedenjskih vzorcev, kar povečuje tveganje za prestopništvo v
adolescenci (Farrington, 5).
Posebej ranljiva skupina so otroci staršev z odvisnostjo od substanc, saj so
pogosto priča nepredvidljivemu vedenju, finančni nestabilnosti in disfunkci-
onalni komunikaciji v družini. Poleg tega lahko izpostavljenost substancam
med nosečnostjo privede do bioloških motenj, ki vplivajo na kognitivne spo-
sobnosti in regulacijo čustev pri otroku (Beckwith in Marsten, 13). Takšni
otroci imajo večje tveganje za razvoj lastnih zasvojenosti zaradi kombinacije
nevrobioloških in socialnih vplivov.
V skupino rizičnih dejavnikov se prištevajo neugodni odnosi v družini. S
tem mislimo predvsem na pomanjkanje topline v odnosu starša do otroka,
pogoste prepire, neprijaznost do otroka, valjenje krivde nanj, telesno maltre-
tiranje ali celo spolno zlorabljanje. Znotraj vsake skupine opisanih odnosov
najdemo veliko različnih možnih pojavnih vedenjskih oblik. Družine delin-
kventnih in nedelinkventnih otrok se razlikujejo po čustvenem vzdušju znot-
raj družine (Beckwith in Marsten, 13).
Naslednji rizični dejavniki vključujejo težave v duševnem zdravju, kronič-
ne bolezni in invalidnost staršev otrok. Družinske motnje prinašajo neugod-
ne učinke za otroka in se pogosto pojavijo v obliki socialne stigmatizacije,
motenj v vzgoji, abnormnih odnosov ali neprimerne skrbi za otroka. Med
psihiatrične motnje, ki predstavljajo rizične dejavnike, spadajo alkoholizem,
shizofrenija, afektivne motnje in bolezensko ljubosumje. Med dejavnike inva-
lidnosti, ki povečujejo tveganje za otrokovo dobrobit, sodijo duševne motnje,
huda motenost čutil (gluhota ali slepota staršev), huda epilepsija, kronične
telesne bolezni ali invalidnost ter življenjsko nevarne bolezni (npr. rak). Če so
ti dejavniki prisotni tudi pri bratih ali sestrah teh otrok, gre za enako rizično
okoliščino (Bürger, 1998b).
Tudi neustrezna oz. izkrivljena komunikacija v družini predstavlja rizični de-
javnik za otroke in mladostnike. Med temi dejavniki je neustrezna vzgoja, pri
čemer obstajajo velike razlike v družbeno-kulturnih modelih vzgoje. Takšna

51