Page 50 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

rok, izgubljanje pomena formalizirane zakonske zveze, naraščanje števila raz-
vez, povečevanje števila enostarševskih družin, dopolnjenih družin, podaljše-
vanje časovnega obdobja prehoda otrok iz družine staršev v lastno družino.
Današnja družina je postavljena v zbledele okvire družbenega nadzora, ki
je določal strukturo vedenj, v nasprotju z današnjim tržnim imperativom. Kaj
naj to pomeni pri iskanju naših indikatorjev za vedenjske in čustvene težave?
Najbrž nič, saj se ne smemo ozirati nazaj ali hlepeti po nekakšnih ustaljenih
oblikah zagotavljanja maksimalne podpore mladim, temveč se prilagoditi
spremembam, morda celo več – načrtovati prihodnost v skladu s hitrostjo
bivanja in temu ustrezno iskati vzroke. Po drugi strani lahko izpostavimo
predpostavko, da vse družine, ki iz tega ali onega vzroka ne znajo funkcio-
nalno sprejeti spremembe, zaradi svoje neučinkovite vzgoje ali organizacije
spadajo med rizične.
Rizični dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na otrokovo rast in razvoj,
so številni in zelo zapleteni. Znanstveno-raziskovalne, teoretske razprave so
usmerjene v multivariantno preučevanje okoliščin družinskega življenja in
njihovega vpliva na otroka. Poleg preučevanja odnosnega in komunikacij-
skega konteksta družinskega življenja, posebej vzgojnega sloga in vzgojnih
postopkov staršev, njihove skrbi za otroka, nimajo nič manjšega pomena tudi
posredne okoliščine družinskega življenja, povezane s socialno-ekonomskim
statusom (gmotni položaj, stanovanjski pogoji, izobrazbena in kulturna ra-
ven) in sestavo družine (velikost, vrstni red rojstev otrok, nepopolna druži-
na …) (Hawkins idr., 1). Čim bolje je rešena socialno-ekonomska baza dru-
žine, na tem kakovostnejše družinske odnose lahko sklepamo. Temu je treba
dodati še izobrazbeno raven, ki pogojuje tudi kulturno.
Rizični dejavnik je tudi nepopolna družina. Vzroki za nastajanje nepopolnih
družin so različni: gre za družine, pri katerih je eden izmed staršev umrl ali je
razglašen za mrtvega; nepopolne družine nastanejo zaradi ločitve, zunajza-
konske partnerske skupnosti, zapustitve enega izmed staršev brez ločitve. Te-
žave, ki jih prinašajo, so ekonomske, socialne, pravne, psihološke, vzgojne in
duhovne narave. Pri takih družinah se pogosteje pojavljajo tudi alkoholizem,
prostitucija in kriminal. Bürger (1998b) ob ostalih rizičnih dejavnikih navaja še
disocialno vedenje enega ali več članov družine.
Otroci staršev s kriminalno zgodovino, z vedenjskimi motnjami ali zasvo-
jenostjo predstavljajo visoko rizično populacijo za razvoj podobnih težav.
Raziskave kažejo, da je dedovanje vedenjskih vzorcev kompleksna kombina-
cija genetskih predispozicij, epigenetskih sprememb in okoljskih dejavnikov
(Moffitt, 5). Genetska predispozicija lahko poveča dovzetnost za impul-
zivnost, nizko čustveno regulacijo in zasvojenost, medtem ko neugodno

5