Page 48 - Meje vedenja
P. 48
Mitja Krajnčan
Iz izkušenj vemo, da mnogi otroci in mladostniki v strokovnih centrih izha-
jajo iz izredno slabih stanovanjskih razmer, kjer jim je beg od doma velikokrat
ponujal najboljše ekološko-psihološke pogoje, saj so se ob slabih stanovanj-
skih razmerah kumulirali tudi drugi negativni dejavniki.
V predstavljenih razmerah družinskih življenjskih položajev kumulirajo
obremenjujoči dejavniki, vzroki za namestitev v strokovni center. (Bürger,
1998b; Carrere idr., )
Družina: družinski rizični dejavniki za vedenjske in čustvene težave
pri otrocih
Vedenjske in čustvene težave pri otrocih pogosto izvirajo iz kompleksne
interakcije med genetskimi predispozicijami, individualnimi značilnostmi
in okoljskimi vplivi, pri čemer družinski dejavniki igrajo ključno vlogo. Med
najpogosteje identificiranimi družinskimi rizičnimi dejavniki so nefunkcio-
nalni vzgojni vzorci, psihološke težave staršev, nizka raven družinske kohe-
zije, konflikti ter socioekonomski pritiski (He idr., 3). Ti dejavniki delujejo
sinergis tično, kar ustvarja okolje, ki spodbuja razvoj vedenjskih in čustvenih
motenj.
Ena ključnih ugotovitev raziskav je, da so družinske značilnosti, kot so ne-
predvidljivo starševsko vedenje, zanemarjanje in nasilje, močno povezane
z razvojem vedenjskih motenj, kot so opozicijska kljubovalna motnja (angl.
Oppositional Defiant Disorder – ODD), motnja pomanjkanja pozornosti s hi-
peraktivnostjo (ADHD) in motnje vedenja (Bornovalova idr., 14). Psihološke
težave staršev, vključno z depresijo, s tesnobo in z zasvojenostjo, pogosto
vodijo v pomanjkanje starševske kompetentnosti, kar neposredno vpliva na
otrokovo sposobnost čustvene regulacije in socialnega prilagajanja (Melchi-
or idr., 7). Depresivni starši pogosto težko zagotavljajo ustrezno emocio-
nalno podporo, kar povečuje tveganje za razvoj internalizacijskih težav, kot
sta anksioznost in depresija pri otrocih.
Nizka raven družinske kohezije in konflikti med starši prav tako prispevajo k
razvoju težav pri otrocih. Raziskave kažejo, da so otroci v družinah z visokimi
stopnjami konfliktov pogosto izpostavljeni kroničnemu stresu, ki lahko spre-
meni osi hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza (angl. Hypothalamic-Pitu-
itary-Adrenal axis – HPA) in poveča ranljivost za motnje v duševnem zdravju
(Nelson idr., 7). Hkrati lahko genetski dejavniki, kot so nagnjenost k impul-
zivnosti ali antisocialnemu vedenju, delujejo v povezavi z okoljskimi dejav-
niki in tako povečajo verjetnost za vedenjske težave. Raziskave, ki primerjajo
biološke in posvojene družine, so pokazale, da pasivna korelacija genov in
okolja (angl. gene–environment correlation – rGE) nemalokrat vodi k večjemu
48
