Page 46 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

nik, 1999). Pri tem je posebej pomembna količina dolgoročnejše brezposel-
nosti prizadetih mladostnikov in odraslih (Bürger, 1998b).
Gmotne posledice brezposelnosti se spreminjajo s trajanjem in posebej z
materialnimi izhodišči prizadetih. Psihične in socialne posledice so odvisne
od psihosocialnega vpliva, ki ga ima poklicno delo na posameznika. Čim dlje
je nekdo brezposeln, ničesar ne zasluži in nima nobenih prihrankov, tem bliže
je revščini. Če so občutki lastne vrednosti in socialne pripadnosti ter socialno-
-interakcijske možnosti močno odvisni od udeležbe v poklicni in pridobitveni
dejavnosti, pomeni izguba delovnega mesta oz. majhna možnost zaposlitve
na trgu delovne sile občutno socialno deprivacijo in psihično obremenitev.
Revščina in psihosocialne obremenitve manj zadevajo posameznike, bolj pa
družine. Brezposelnost mnogokrat povzroča stres, vodi do konfliktov gle-
de denarja, do frustracij zaradi prisilne odpustitve in odrekanja udobja ter
sredstev. Prav tako vodi do agresij in depresij, ki se zgrinjajo nad družino,
omaje znotrajdružinske vloge in statusno strukturo ter spodkoplje družinsko
trdnost.
Na koncu navajamo še socialne indikatorje, ki jih je treba upoštevati pri
analizi psihosocialnih posledic nezaposlenih mladih (Ule, a, b):
1. regionalni (ruralni in urbani) kontekst,
. koncentracija brezposelnosti v regiji,
3. spol (pri čemer so v večji nevarnosti dekleta) in
4. socialni oz. družinski kontekst ter ekonomska, socialna in psihična pod-
pora, ki jo ta kontekst daje mladostniku.

Brezposelni, samohranilci pa tudi njihovi otroci so postali glavna skupina
prejemnikov socialne pomoči. Vse, kar smo povedali o brezposelnosti in sa-
mohranilstvu, je specifično odvisno od pomoči v obliki sredstev za preživljan-
je (Bürger, 1998b).
Negativne posledice, ki jih prinaša nezaposlenost, rezultirajo v neprimerni
dinamiki celotne družine. V negativnem vzročno-posledičnem spletu okoliš-
čin imajo lahko pomembno mesto v procesu razvoja čustvenih in vedenjskih
težav otroka. V isto skupino štejemo tudi brezposelne, ki prejemajo socialno
pomoč.

Stanovanjske razmere družin in prostorska koncentracija
socialne deprivacije
Revščina, nizki dohodki močno vplivajo na možnost, da bi si družine lahko
priskrbele zadostna (ustrezna) stanovanja. Ljudje morajo imeti svoj prostor.
Imeti svoj prostor je človeška potreba. Potrebujejo ga, da se lahko umak-

46