Page 47 - Meje vedenja
P. 47

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

             nejo, da lahko dobro živijo skupaj. Prostorska stiska v isti meri omejuje tudi
             možnosti, da bi v stanovanju lahko kaj počeli ali da bi se v njem spočili. Zelo
             pomemben dejavnik pri tem je stanovanjska okolica kot prostor, ki bodisi
             omogoča socialno udejstvovanje, druženje, rekreacijo in počitek ali pa tega
             ne dopušča.
               Zlasti v zelo zgoščeno naseljenih krajih, kjer so stanovanja tesna in draga,
             preskromni dohodki povzročajo nevarnost, da si družina ne bo mogla zagoto-
             viti primernega stanovanjskega prostora. V takih razmerah na stanovanjskem
             trgu nastajajo zanemarjena naselja, povezana z getoizacijo, kjer uspešen del
             prebivalstva nikoli ne bi živel ali se je iz njih že zdavnaj umaknil. Življenje v ta-
             kem marginalnem miljeju občutno slabi čustvene in motivacijske vire odraslih,
             tako da ti ne morejo uspešno opravljali svoje družinske naloge, hkrati s tem pa
             se globoko pogreznejo tudi razvojne možnosti otrok (Carrere idr., ).
               Takšen način življenja ne ponuja možnosti izbir. Identifikacijski liki so dep-
             rimirani in mladim ne nudijo vzpodbud, iz katerih bi vela realen optimizem
             in podpora. Bogdanovičeva (199) navaja, da si otrok oz. mladostnik brez
             možnosti izbire, ne more oblikovati lastnega, individualnega življenjskega
             sistema in načrtov, prikrajšan je v svoji osebni svobodi, težave ima pri nave-
             zovanju stikov, strah ga je avtoritet, negotov je v svoji vlogi. V tem kontekstu
             avtorica izpostavi ekološko-psihološke fenomene teritorialnosti, zasebnosti
             in ob tem še fenomen gneče: teritorialnost kot prostor, ki ga oseba doživlja
             kot svojega; zasebnost kot pravica posameznika, da sam odloča, kdaj, kako in
             koliko podatkov bo dal o sebi, da ima možnost biti sam ali se umakniti soci-
             alnim interakcijam; gneča, ki učinkuje na dezintegracijo socialnega vedenja,
             pasivnost, obrambno naravnanost in agresivnost.
               Bogdanovičeva (199, str. 85) navaja Piperekove pogoje za dobro psihično
             počutje:
                   − zahteva po varnosti in gotovosti;
                   − zahteva po stabilnosti;
                   − zahteva po neodvisnosti;
                   − zahteva po stiku oz. koherenci;
                   − zahteva po svobodi gibanja in urejanja okolja;
                   − zahteva po orientaciji in redu;
                   − zahteva po dimenzioniranju;
                   − zahteva po dejavnosti;
                   − zahteva po povezanosti z naravo;
                   − zahteva po čistoči;
                   − zahteva po razgledu in naravni svetlobi.


                                                                            47
   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52