Page 47 - Meje vedenja
        P. 47
     Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah
             nejo, da lahko dobro živijo skupaj. Prostorska stiska v isti meri omejuje tudi
             možnosti, da bi v stanovanju lahko kaj počeli ali da bi se v njem spočili. Zelo
             pomemben dejavnik pri tem je stanovanjska okolica kot prostor, ki bodisi
             omogoča socialno udejstvovanje, druženje, rekreacijo in počitek ali pa tega
             ne dopušča.
               Zlasti v zelo zgoščeno naseljenih krajih, kjer so stanovanja tesna in draga,
             preskromni dohodki povzročajo nevarnost, da si družina ne bo mogla zagoto-
             viti primernega stanovanjskega prostora. V takih razmerah na stanovanjskem
             trgu nastajajo zanemarjena naselja, povezana z getoizacijo, kjer uspešen del
             prebivalstva nikoli ne bi živel ali se je iz njih že zdavnaj umaknil. Življenje v ta-
             kem marginalnem miljeju občutno slabi čustvene in motivacijske vire odraslih,
             tako da ti ne morejo uspešno opravljali svoje družinske naloge, hkrati s tem pa
             se globoko pogreznejo tudi razvojne možnosti otrok (Carrere idr., ).
               Takšen način življenja ne ponuja možnosti izbir. Identifikacijski liki so dep-
             rimirani in mladim ne nudijo vzpodbud, iz katerih bi vela realen optimizem
             in podpora. Bogdanovičeva (199) navaja, da si otrok oz. mladostnik brez
             možnosti izbire, ne more oblikovati lastnega, individualnega življenjskega
             sistema in načrtov, prikrajšan je v svoji osebni svobodi, težave ima pri nave-
             zovanju stikov, strah ga je avtoritet, negotov je v svoji vlogi. V tem kontekstu
             avtorica izpostavi ekološko-psihološke fenomene teritorialnosti, zasebnosti
             in ob tem še fenomen gneče: teritorialnost kot prostor, ki ga oseba doživlja
             kot svojega; zasebnost kot pravica posameznika, da sam odloča, kdaj, kako in
             koliko podatkov bo dal o sebi, da ima možnost biti sam ali se umakniti soci-
             alnim interakcijam; gneča, ki učinkuje na dezintegracijo socialnega vedenja,
             pasivnost, obrambno naravnanost in agresivnost.
               Bogdanovičeva (199, str. 85) navaja Piperekove pogoje za dobro psihično
             počutje:
                   − zahteva po varnosti in gotovosti;
                   − zahteva po stabilnosti;
                   − zahteva po neodvisnosti;
                   − zahteva po stiku oz. koherenci;
                   − zahteva po svobodi gibanja in urejanja okolja;
                   − zahteva po orientaciji in redu;
                   − zahteva po dimenzioniranju;
                   − zahteva po dejavnosti;
                   − zahteva po povezanosti z naravo;
                   − zahteva po čistoči;
                   − zahteva po razgledu in naravni svetlobi.
                                                                            47
     	
