Page 45 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

je družine, rojstvo otrok, večje nakupe, preselitve itn.);
5. odsotnost zadovoljstva ob delu (nezaposleni nimajo več zadovoljstva
zaradi lastnih storitev, dobro opravljenega dela itn.);
6. psihološke stresne situacije oz. negotovosti v vsakdanjem življenju, npr.
pri neuspešnem iskanju zaposlitve, pri mučnem sposojanju denarja;
7. povečana negotovost glede prihodnosti in posledice, ki izhajajo iz tega;
8. zoženje socialnih stikov in odnosov (kljub povečanemu obsegu proste-
ga časa se količina in kakovost socialnih odnosov zmanjšata);
9. padec socialnega statusa (to vodi do manjšega ugleda v očeh drugih in
do zmanjšanega samospoštovanja).

Mladi na nova tveganja in negotovosti odgovarjajo z veliko stopnjo demo-
raliziranosti. Ta psihosocialni položaj se kaže v občutkih nemoči, samoodtujit-
vi, socialni izolaciji, občutku nesmisla in praznosti, občutku nepravičnosti in
avtoritarnosti. Do življenja postajajo nezaupljivi.
Do podobnih izsledkov je prišla tudi Anjuta Bubnov Škoberne (), ki
pravi, da je mogoče domnevati, da so otroci iz skupine nezaposlenih v najtež-
jem socialnem položaju, zlasti če živijo v družinah z zelo nizkimi dohodki od
dela ali od socialnih dajatev.
Brezposelnost je kot predsoba revščine. Povzroča porast občutka krivde,
oblikovanje negativne predstave o sebi, pomanjkanje načrtnosti in lastne
dejavnosti, spreminjanje lastne osebnosti na zaviralen in reduktiven način
(Mion, 1999, str. 6).
Revščina je zaradi družbenih premikov nevarnost za skupino mladih, ka-
terih starši so delavci nižjega razreda in opravljajo službe na dnu družbene
lestvice, začasni delavci, polovično zaposleni – so torej v skupini, ki se po
družbeni lestvici pomika navpično navzdol. Zdi se, kot da mladi plačujejo za
produktivno odpisanost staršev (že z vidika hendikepa pri kosanju za prido-
bitev izobrazbe in zaposlitve).
Stiska in deviantnost imata pri mladih več razsežnosti. Lahko se kažeta kot
psihična stiska, odvisnost od mamil, mladoletno prestopništvo, uživanje alko-
hola, kajenje, neposredno ali posredno povzročanje prezgodnje smrti (AIDS,
samomori, preveliki odmerki mamil, nočne prometne nezgode …) (Bürger,
1998b).
Brezposelnost mladih prinaša dolgoročne in prikrite posledice. Poleg spre-
menjene samopodobe in spremenjenega odnosa do okolja je negativna nji-
hova identiteta ter prizadeta njihova integriteta. Ob vsem skupaj imajo zelo
negativen odnos do dela, kar zbuja še dodatno zaskrbljenost (Kraševec Rav-

45