Page 43 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

. Spol (prevladuje moški spol, zanemarljiv je ženski). Zdi se, kot da je
kriminaliteta tipična moška reakcija. Za mladoletne storilce kaznivih
dejanj je specifično, da so v veliko večji meri sostorilci. Sostorilstvo pa
lahko nastane naključno ali pa je načrtovano; lahko je kratkotrajno (en-
kratno) ali se ponavlja in je razmeroma trajno. Takšen primer so mla-
doletniške bande. V študijah spolov se fantje – moški z delinkventnim
vedenjem pojavljajo veliko pogosteje kakor dekleta – ženske. Razmerje
je odvisno od različnih metodologij: uradne statistike, socialne službe,
policije, pravosodja in samoprijavljanja. Zakaj torej razlike med spolo-
ma? Avtorji jih razlagajo s kulturnimi dejavniki, z ideologijo, družbenim
nadzorom glede na vpliv socializacije (ki poteka spolno specifično, tako
doma kakor tudi v šoli in na splošno v družbi), glede na odnos do for-
malnih avtoritet, glede na preživljanje prostega časa …
3. Mesto bivališča. Prevladujejo mladi iz urbanih okolij pred mladimi iz
ruralnih okolij. Tudi Mirjana Ule (b) pravi, da se kaže majhna razlika
med mladimi v mestu in na podeželju. Primerjava bi bila celostna šele
tedaj, če bi vedeli, kako se podeželski otroci vedejo v mestu.

Gostota prebivalstva regije
Gostota prebivalstva regije kaže stopnjo urbanizacije oz. neurbanizacije na
razmeroma majhnem prostoru (npr. občine). Če je upoštevani prostor večji,
če gre za celotno pokrajino, je gostota prebivalstva grob, približen kazalec pri
delitvi prebivalstva na mestna (urbana) okolja na eni strani in bolj podeželska
(ruralna) okolja na drugi strani.
Življenjski položaj družine (Bürger, 1998b) na deželi ali v mestu se po-
membno razlikuje. Številne (čeprav že dolgo ne vse) družine v podeželskem
okolju so še vedno v večjem deležu vključene v vsakodnevne praktične so-
rodstvene povezave. Sorodniki, zlasti babice, v mnogih življenjskih situacijah
in stiskah stojijo ob strani z nasveti in dejanji; posebej je pomembna njihova
pomoč pri varstvu in oskrbi otrok.
Na gosto naseljenih območjih živi velik delež prebivalstva, ki tam nima svo-
jih korenin in tudi ne sorodnikov, marveč se je tam naselil zaradi zaposlitve
in prihodkov. V urbanih aglomeracijah je zato nakopičenih veliko več družin
zaradi večjih prihodkov in kupljenih (kadrovskih ali socialnih) stanovanj. Pri
tem so stroški javne porabe posebej odvisni od stroškov varovanja in oskr-
be otrok (ti potrebujejo dolgotrajno neprekinjeno varstvo). Manjka za otroke
privlačen prostor, kjer so lahko kolikor toliko brez nevarnosti drug z drugim;
iz vsakodnevnega življenja in dela odraslih so otroci v mestnem okolju veliko
močneje izključeni kakor na deželi.

43