Page 44 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

Morda se z naraščajočo gostoto prebivalstva niža tudi delež otrok in mla-
dostnikov v celotni populaciji. Gostota prebivalstva (Bürger, 1998b) po pok-
rajinah je značilnost, ki je podvržena spremembam in je ni mogoče izražati
samo kot visoko ali nizko. Razlike med družinskim položajem na deželi in
tistim v mestu sta samo idealno tipizirana pola kontinuuma sprememb, po-
vezanih z gostoto prebivalstva. Že dolgo je način življenja na deželi podoben
gosto naseljenim območjem in glede na gospodarski razvoj drugačne poti ni
videti. Tako se podporni družinski sistem opušča tudi na deželi, organizacija
vsakodnevnega kakovostnega varstva in odraščanja je čedalje pomanjkljivej-
ša, tako pa narašča tudi odvisnost od državnih institucij.

Brezposelnost
Brezposelnost kot poglavitni vzrok revščine je ena od glavnih oblik marginali-
zacije in vzrokov za izgubo pozitivnih socialnih vlog. Brezposelnost povzroča
brezperspektivnost, odvisnost od socialnih podpor, daje občutek nemoči in
ujetosti.
Za nezaposlene bi lahko rekli, tako Mirjana Ule (a), da živijo vse ne-
varneje. Kljub temu pa ljudje še teže prenašajo »sive cone« med občasnimi
zaposlitvami in začasno brezposelnostjo. Sive cone in pritisk neperspektiv-
ne samodejavnosti povzročajo obup, topo, brutalno jezo. So torišče nasilja,
grozeče moči predsodkov, nacionalizma. Te oblike socialne diferenciacije in
izključevanja najbolj vplivajo na mlade, ki se šele pojavljajo na trgu delovne
sile in nastopajo brez izkušenj, znanja, denarja, socialnih podpornih mrež.
Mladim brezposelnim manjkajo viri skupinske sociokulturne kreativnosti,
manjka jim sopomoč in solidarnost vrstnikov. Tu lahko vidimo, da so mnogo
ranljivejši mladi iz socialno ogroženih slojev družbe in tisti brez zaposlitvene
možnosti.
Nezaposleni mladi so najbolj ogrožena populacija. Warr (199) navaja de-
vet potencialnih negativnih lastnosti brezposelnosti:

1. strah pred gmotnim pomanjkanjem;
. skrčena raznolikost življenjskih oblik (ker ni ene od bistvenih dejavnos-
ti, ki ljudi motivira za odhod od doma – namreč na delo);
3. zoženje življenjskih ciljev in načrtov nezaposlene osebe (nezaposleni
si ne postavljajo dolgoročnih ciljev, njihovo življenje se omejuje na tu
in zdaj);
4. manjše število odločitev (življenje se omeji na vsakdanje oz. trivialne
odločitve, npr. kdaj vstati, kdaj gledati televizijo, odrečejo pa se dolgo-
ročnim odločitvam oz. jih reducirajo; take odločitve so npr. za osnovan-

44