Page 42 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

no njihove težave ostanejo neprepoznane ali nezdravljene, kar vodi v
kronično stopnjevanje težav.

Empirične raziskave in mednarodne primerjave
Raziskava Floor van Oort idr. (11) je primerjala vpliv SES na vedenjske težave
v ZDA in na Nizozemskem ter ugotovila, da nižji SES dosledno napoveduje
višjo stopnjo vedenjskih težav, ne glede na zdravstveni sistem ali kulturni
kontekst. To kaže, da je vpliv SES univerzalen in neodvisen od specifičnih
družbenih okoliščin (van Oort idr., 11). Z zgodnjimi intervencami in s pro-
grami za zgodnjo obravnavo otrok iz deprivilegiranih okolij lahko zmanjšajo
pojavnost vedenjskih motenj. Primeri vključujejo programe za krepitev star-
ševskih veščin in zgodnjo otroško vzgojo. Prav tako je pomemben dostop do
psihosocialne podpore. Omogočanje dostopa do psihološkega svetovanja
in terapij lahko otrokom pomaga pri obvladovanju stresa in razvoju zdravih
vedenjskih vzorcev. Tudi celostni pristopi v šolah, ki vključujejo čustveno
učenje, socialne veščine in podporo otrokom iz deprivilegiranih okolij, lahko
zmanjšajo vedenjske težave.
Dejavnike socialno-ekonomskih struktur bomo podrobneje razdelili v:
− demografske značilnosti,
− gostoto prebivalstva,
− brezposelnost in
− stanovanjske razmere družin ter prostorsko koncentracijo socialne de-
privacije.

Demografske značilnosti prestopniškega vedenja
Irma Kovčo (1996) pravi, da je vedenje otrok in mladoletnikov s čustvenimi
in vedenjskimi težavami povezano z občimi socialno-demografskimi, gospo-
darskimi ter prometnimi gibanji in lastnostmi kakega področja, s stopnjo ur-
banizacije, stanjem ter z razvojem ustrezne infrastrukture. Posebej izpostavi
urbanizacijo kot proces mehaničnega gibanja in širjenja vpliva mesta, kar
povzroča socialno segregacijo po spolu, starosti, stopnji izobrazbe, dejavnos-
ti, vrsti družine ipd. Vse to so pomembni dejavniki, ki jih prinašajo spremem-
be in razlike v življenjskih razmerah mladih.
Nekatere socialno-demografske značilnosti mladoletnih delinkventov so
(Mikšaj-Todorović idr., 199, str. 31):
1. Starost (otroci, mlajši mladoletniki in starejši). S starostjo se stopnjujeta
teža in količina kaznivih dejanj, od redkih manjših kraj do razbojništva
in kraj avtomobilov.

4