Page 30 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

različni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za pozitiven razvoj. Eksosistemi so
področja življenja, ki imajo velik vpliv na otroka, vendar ta v njihov razvoj ni
neposredno vključen. Primer je očetovo delovno okolje, ki na otroka vpliva
tako, da ima oče zaradi izmenskega dela malo časa za otroka. Makrosistemi
povzemajo skupne značilnosti in podobnosti različnih (mikro-, mezo-, ekso-
) sistemov znotraj subkultur ali kulture. To se nanaša na vplive na otroka v
obliki religije, kulturne skupine in države, v kateri živi. Vsem tem sistemom
je skupno, da si prizadevajo za stanje ravnovesja, homeostaze, ki pa ga je
mogoče ohraniti le kratek čas. Trenutno dejansko stanje dinamičnega rav-
novesja nenehno nadzorujejo različni povratni procesi. Glede na trenutno
dejansko stanje se dani sistem odziva s pozitivno ali z negativno povratno
zvezo. To gibanje med dejanskim in ciljnim stanjem se imenuje umerjanje
ter pomeni tako pozitiven kot negativen razvoj. Sistem se na določen način
prilagodi ustreznim spremembam, pravila, ki so mu lastna, pa se spremeni-
jo. V vsakem sistemu namreč obstajajo posebna pravila, ki odkrito ali prik-
rito določajo interakcije med posameznimi člani sistema. Tu postane jasno,
kako se posamezni sistemi sami uravnavajo in kako poteka njihov nadaljnji
razvoj.
Ti procesi se prenašajo na posameznika in zato vplivajo tudi na njegov od-
nos. Posameznik se zdaj sooča z nalogo, da posamezne sisteme, ki delujejo na
različne načine, postavi v ravnovesje. Če konflikti ali napetosti med posamez-
nimi sistemi za posameznika niso v ravnovesju, se pri njem pokažejo vedenj-
ske nepravilnosti. Posameznik je tako rekoč »nosilec simptomov zadevnega
sistema« (Vernooij in Winkler, 8, str. 1). Obstajajo različni pomeni, zakaj
se pojavlja opazno vedenje. Le-to lahko izhaja iz dejstva, da se posamezniku
zdi kot rešitev za osvoboditev iz stresne situacije. Poleg tega je lahko opaz-
no vedenje kodiran klic na pomoč skrbnikom, ki so zunaj problematičnega
sistema. Otrok ali mladostnik lahko s svojim vedenjem poskuša preusmeriti
pozornost od težav, ki jih imajo zanj pomembne osebe (npr. od materinega
uživanja alkohola). Ne glede na to, kakšne so oblike vedenjskih težav in zakaj
nastanejo, moramo upoštevati, da je otrok vedno del širšega, pogosto konf-
liktnega sistema (Myschker, 9).
Sistemsko perspektivo dopolnjujejo osnovne konstruktivistične ideje, da bi
dosegli sistemsko-konstruktivistično perspektivo. Konstruktivizem temelji na
aktivnem pogledu na človeka, v katerem ljudje na podlagi svojih individual-
nih izkušenj konstruirajo lastno znanje o svetu. Jezik je pri tem pomemben
dejavnik, saj sporazumevanje ljudem omogoča, da svoje poglede predstavijo
svetu in si o njih izmenjujejo ideje. Tudi posameznikova biografija vpliva na
to, kako se konstruira resničnost sveta (Willmann, 1). Tu pride do izraza t. i.

3