Page 167 - Meje vedenja

Oblike pomoči otrokom in mladostnikom na celotnem kontinuumu

pri oblikovanju vedenja. Na makroravni pa ta pristop obravnava vpliv širših
družbenih, ekonomskih in političnih dejavnikov na neenakosti v zdravju ter
pri dostopu do zdravstvenih storitev. Za učinkovito preventivo je treba de-
lovati na več ravneh hkrati, saj je vedenje rezultat kompleksnih dejavnikov.
Preventivni ukrepi morajo spodbujati zdravo vedenje na individualni ravni
ter ustvarjati podporno okolje, ki te spremembe omogoča. Socialno-ekološki
model vključuje individualne, medosebne, skupnostne in organizacijske de-
javnike, saj vsi neposredno ali posredno vplivajo na življenjski slog, vedenjske
izbire, pojav nasilja in zdravje. Celovit pristop zahteva intenzivno sodelovanje
lokalnih institucij, organizacij, medijev, posameznikov in skupin ter usklajen
pristop, prilagojen specifični skupnosti (Institut za populaciju i razvoj, 4).
Socialna preventiva je del kriminalitetne in socialne politike države, katere
cilja sta zmanjševanje pojavnosti prestopništva in odpravljanje družbenih
vzrokov za odklonsko vedenje. Usmerjena je v odpravo temeljnih vzrokov
za kriminal – kot sta družbena neenakost in revščina –, ter zaščito otrok in
mladine, zagotavljanje izobrazbe ter spodbujanje strpnosti in spoštovanja
državljanskih pravic. Pomembno je vključevanje civilne družbe v preventivne
dejavnosti za odpravo kriminala na lokalni ravni. Vključevanje javnosti v lokal-
no demokracijo je dvosmeren proces, ki lokalnim oblastem omogoča odziv
na potrebe prebivalcev in prilagoditev storitev. Čeprav socialna preventiva le
omejeno vpliva na stopnjo kriminalitete, je bila v drugi polovici . stoletja
pomemben del socialnih programov. V 9. letih, z vzponom neoliberalnih in
neokonservativnih politik, je izgubila osrednji pomen. Sodobna kriminalna
preventiva se osredotoča na situacijske pristope, zastraševanje in povečano
vlogo policije, ki sega tudi na področja zunaj njene pristojnosti. Današnje
družbene elite dajejo prednost omejevanju problematičnih posameznikov
(predvsem iz najnižjih družbenih slojev) pred odpravljanjem vzrokov krimina-
la in vlaganjem v socialne preventivne programe (Jere idr., 11, str. 35–33).
Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in na-
silja nad ženskami 4−9 (RENPPND4–9), sprejeta aprila 4, pou-
darja pomen preventivnih dejavnosti in ozaveščanja strokovne ter splošne
javnosti. Izvedene so bile kampanje, kot je nacionalna kampanja Vesna – ži-
veti življenje brez nasilja, ki opozarja na nasilje nad ženskami in deklicami
ter ozavešča potencialne žrtve. Projekt Odklikni naslavlja spletno nasilje in
nadlegovanje nad ženskami. V letih  in 3 sta potekali dve nacional-
ni konferenci na temo nasilja nad ženskami in družinskega nasilja. Policija
posebno pozornost namenja izobraževanju za preprečevanje in obravnavo
nasilja v družini ter redno izvaja usposabljanja. Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) sofinancira projekte nevladnih

167