Page 166 - Meje vedenja

Matej Vukovič

− Model zdravstvenih prepričanj (angl. health belief models): Prisotna
je namera ukrepati (se vesti) in sprejemati racionalne odločitve na
podlagi tega, kar vemo.
− Teorija upravičene akcije (angl. reasoned action-attitude model) (av-
torja Fishbein in Azjen): Vedel in odločal se bom v skladu z lastnimi
vrednotami in upoštevanjem prepričanj drugih. Vedenje je pod vpli-
vom namer.

− Modeli socialnega vpliva:
− Teorija socialnega učenja (avtor Bandura): Naše vedenje je bolj pod
vplivom »pomembnih drugih«, kot vplivom našega znanja oz. na-
mena.
− Teorija življenjskih veščin (avtor Botvin): Na našo interakcijo s po-
membnimi drugimi lahko vpliva učenje socialnih in osebnih veščin.
− Teorija normativnega prepričanja: Na naše vedenje in interakcijo z
drugimi močno vpliva naše prepričanje o tem, kaj je normalno in
sprejemljivo.

− Sociološki in stopenjski modeli:
− Evolucijski teoretični modeli (avtor Kandel): Odlašanje prve uporabe
dovoljenih drog ima vpliv na uporabo prepovedanih drog in težave,
povezane z uporabo le-teh.
− Socialnoekološki model (avtorji Hawkins in Weiss ter Kumpfer in
Turner): Da bi dosegli stalne oz. dolgoročne vedenjske spremembe,
moramo vključiti družino, šolo in lokalno skupnost.
− Modeli celovitega in socialnega vpliva:

− Model problematičnega vedenja (avtorja Jessor in Jessor): Uporaba
drog je le ena izmed manifestacij nagnjenosti k problematičnemu
vedenju.
Socialno-ekološki pristop v preventivi temelji na razumevanju kompleksnih
interakcij med posameznikom in njegovim okoljem kot ključnih dejavnikov,
ki oblikujejo vedenje in zdravstvene izide. Ta pristop posameznika obravna-
va v kontekstu njegove družbene, ekonomske, kulturne in fizične okolice ter
preučuje, kako različne ravni vplivov – od osebne do družbene – oblikujejo
zdravje in vedenje. Na mikroravni socialno-ekološki pristop analizira, kako
posameznikove lastnosti, kot so znanje, stališča in veščine, ter socialna mreža
(družina, prijatelji) vplivajo na zdravo vedenje. Mezoraven se osredotoča na
vlogo institucij in skupnosti, kot so šole, delovna mesta in verske organizacije,

166