Page 165 - Meje vedenja

Oblike pomoči otrokom in mladostnikom na celotnem kontinuumu

obravnava posameznikov z visokim tveganjem za razvoj čustvenih in vedenj-
skih motenj. To zahteva sodelovanje med vrtci, šolami, starši, pedopsihiatri,
svetovalnimi centri, socialnimi službami, policijo in sodstvom. Strokovni cen-
tri igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnega in spodbudnega okolja,
nudenju podpore v izobraževalnem procesu in oblikovanju individualiziranih
programov za ranljive skupine.
Okoljske preventivne strategije se osredotočajo na spreminjanje pogojev v
fizičnem, socialnem in kulturnem okolju skupnosti. Klitzner, vodilni strokov-
njak na področju okoljskih preventivnih strategij, ločuje med individualnim in
skupinskim okoljem. Dejavniki sprememb v individualnem okolju vključujejo
družine, šole, verske skupnosti in izvajalce različnih programov. Na tej ravni se
otrokom in mladostnikom svetuje, jih usmerja, socializira in izobražuje z name-
nom krepitve odpornosti na različna tveganja. Te strategije vključujejo zagota-
vljanje informacij, urjenje veščin in ustvarjanje priložnosti za razvoj skozi pro-
grame, kot so šolski kurikulumi, mentorstvo in svetovanje (Talić in Košir, 17).
Učinkovito zadovoljevanje različnih potreb prebivalcev v lokalni skupnos-
ti je mogoče doseči s skupnostnim pristopom, ki združuje sodelovanje raz-
ličnih deležnikov, kot so vzgojno-izobraževalne ustanove, socialne službe,
zdravstveni sektor, društva, posamezniki in uporabniki storitev. Ta pristop
omogoča krepitev zdravja in zmanjšanje neenakosti z boljšim prilagajanjem
potrebam skupnosti, lažjim dostopom do storitev, razvijanjem podpornih
mrež in skupin za samopomoč ter vključevanjem formalnih in neformalnih
oblik pomoči. Za uspešno izvajanje skupnostnega pristopa je nujno usklaje-
no sodelovanje partnerjev na lokalni ravni. Ti skupaj premagujejo ovire, razvi-
jajo potrebne kompetence in oblikujejo ustrezne ukrepe. Skupnostni pristop
aktivira lokalne strukture in partnerje, ki na podlagi skupnih vrednot ustvarja-
jo pogoje za izboljšanje zdravja prebivalstva. Ključna za uspeh tega pristopa
je sistemska podpora različnih sektorjev in državnih organov. Pomembno je
oblikovati mrežo povezanih služb in storitev, ki na usklajen način odgovarjajo
na potrebe skupnosti z uporabo dokazano učinkovitih metod pomoči. S tem
se spodbujata čim boljša socialna vključenost in sodelovanje uporabnikov
kot partnerjev pri izvajanju sprememb (Resolucija o nacionalnem programu
duševnega zdravja 18−8, 18).
Sanela Talić in Matej Košir (17, str. 17–) govorita o naslednjih teoretski
pristopih v preventivi:
− Promocija zdravja.
− Kognitivni modeli (posamezniki delujejo v skladu s svojim znanjem in
prepričanji):

165