Page 170 - Meje vedenja

Matej Vukovič

programi pozitivno spreminjajo funkcioniranje družin, kar se odraža v bolj
zdravem in podpornejšem družinskem okolju, v katerem se otroci in mlado-
stniki razvijajo. Splošna načela družinskih preventivnih programov, ki pove-
čujejo učinek na izboljšanje starševstva, družinskih odnosov in funkcioniranja
otrok ali mladostnikov, so naslednja (Talić in Košir, 17, str. 8):
− Pri spreminjanju širokega spektra dejavnikov tveganja in varovalnih
dejavnikov pri otrocih so zelo učinkoviti celoviti pristopi (trening za
starše je kombiniran s treningom veščin pri otrocih).
− Družinsko osredotočeni preventivni programi so učinkovitejši v primer-
javi s tistimi, ki se osredotočajo le na starše oz. otroke ali mladostnike.
− Učinkovitost preventivnega programa je odvisna od intenzivnosti in
trajanja programa. Raziskave potrjujejo, da je za »normalne« družine
dovolj 31 ur intervencije, za rizične družine 45 ur in 1 ur za družine, ki
so v socialni stiski.
− Družinski preventivni programi naj bi bili dolgoročni in trajni. Eden iz-
med načinov, kako zagotoviti trajnost programov, je spodbujanje dru-
žin za izvajanje družinskih sestankov tudi po tem, ko končajo s progra-
mom.
− Kulturno prilagajanje programov ciljnim družinam izboljšuje rekrutaci-
jo, retencijo in učinkovitost.
− Družinski preventivni programi imajo trajne učinke, če le-ti uspejo
spremeniti družinsko dinamiko in družinsko okolje.
− V primeru disfunkcionalnih staršev so veliko učinkovitejše intervencije,
ki se začnejo že zelo zgodaj (v času nosečnosti oz. zgodnjem otroštvu).
− Komponente učinkovitih starševskih in družinskih programov vključu-
jejo strategije za izboljšanje družinskih vezi, komunikacije ter staršev-
skega nadzora.
− Uporabljajo se posnetki, ki prikazujejo dobre in slabe starševske vešči-
ne.
Preventivne dejavnosti je treba razširiti izven okvirov šolskega prostora, saj
analiza stanja na področju preventive kaže, da se le-te pogosto omejujejo na
šole. Ključno vlogo pri tem bi morali prevzeti preventivni strokovnjaki, ki bi
nudili podporo lokalnim skupnostim. Preventiva v lokalni skupnosti namreč
ni usmerjena zgolj v neposredno okolico (Sloboda in Bukoski, 6, v Talić in
Košir, 17).
Pri selektivni preventivi je bistveno dobro usklajevanje med lokalnimi služ-
bami, saj so ranljivi mladostniki pogosto vključeni v obravnavo različnih insti-
tucij, kot so centri za socialno delo, pravosodje, policija, zdravstvene ustanove

17