Page 169 - Meje vedenja
P. 169

Oblike pomoči otrokom in mladostnikom na celotnem kontinuumu

                   − vključevanje vseh starostnih skupin;
                   − usposobljenost učiteljev izvajalcev in njihova »zavezanost« programu;
                   − vključenost staršev;
                   − zagotovljena podpora celotnega šolskega osebja, šolske skupnosti,
                  njenih predstavnikov ter drugih deležnikov, ki sodelujejo s šolo in pod-
                  pirajo njene dejavnosti;
                   − spremljanje in analiziranje izvajanja programa ter sledenje novim znan-
                  stvenim dognanjem, raziskavam in ugotovitvam o tem, kaj v preventivi
                  deluje in kaj ne.

               Adelman in Taylor ter Adelman (1997, 1998, v Magajna idr., 8) ugotavlja-
             jo, da zgolj povečanje zmogljivosti »mentalnohigienskih« in socialnih služb
             ne zadostuje za premagovanje ovir pri šolskem učenju in mentalnem zdrav-
             ju. Treba je zmanjšati število učencev, ki potrebujejo dodatne obravnave, z
             uvajanjem različnih preventivnih programov in programov zgodnje pomoči.
             Ključno je povečati »omogočanje učenja« v učilnici, kar vključuje razširitev
             nabora učiteljevih strategij za delo z različnimi individualnimi potrebami
             učencev ter ustvarjanje spodbudnega učnega okolja, ki podpira njihov na-
             predek. Te strategije vključujejo prilagajanje poučevanja glede na specifične
             razlike, ranljivosti ali motnje učencev. Poseben poudarek je na učinkoviti upo-
             rabi plačanih pomočnikov, vrstnikov ali prostovoljcev za krepitev socialne in
             učne podpore.
               Raziskave preprečevanja šolske neuspešnosti in zgodnjih intervencij kaže-
             jo, da je mogoče zgodnjo šolsko neuspešnost preprečiti. Z združevanjem pre-
             ventivnih ukrepov, zgodnjih intervencij in stalnega izboljševanja poučevanja
             se lahko prepreči učna neuspešnost pri večini učencev. Intenzivne zgodnje
             intervencije same po sebi ne zagotavljajo trajnih sprememb, če jim ne sledi
             stalno izboljševanje poučevanja. Dolgotrajne in pomembne izboljšave po-
             menijo predvsem kombinacijo intenzivnih zgodnjih intervencij in nenehne-
             ga izboljševanja poučevalnih praks ter drugih podpornih storitev. Pri tem je
             treba uporabljati široko zasnovane programe, kot je ACHIEVE ali PATHS ipd.,
             ki spodbujajo tako socialno-čustvene kot kognitivne kompetence. Na prila-
             gajanje učencev in njihove šolske dosežke namreč vplivajo različni dejavniki
             (Magajna idr., 8).
               Na podlagi raziskav na področju preventive je ugotovljeno, da so se družin-
             ski preventivni programi pokazali kot učinkoviti pri preprečevanju različnih
             oblik tveganega vedenja. Programe, ki vključujejo krepitev veščin pri otro-
             cih ali mladostnikih ter starševskih in družinskih veščin, lahko izvajamo že od
             rane mladosti pa vse do obdobja adolescence. Znanstveno dokazano takšni


                                                                           169
   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173   174