Page 164 - Meje vedenja

Matej Vukovič

tveganega vedenja in s tem povezanih težav. Ti programi so oblikovani za
široke skupine brez predhodnega izbiranja glede na posameznikovo tvega-
nje za uporabo substanc. Čeprav je osnovna raven tveganja pri vseh posa-
meznikih enaka, se lahko njihova dejanska ranljivost močno razlikuje (Talić
in Košir, 17).
Selektivna preventiva je osredotočena na specifične skupine z višjim tve-
ganjem za razvoj zdravstvenih ali vedenjskih težav. Sem spadajo npr. mladi
prestopniki, otroci v rejništvu, osipniki in mladostniki, ki redno uživajo alko-
hol. Cilj selektivne preventive je prepoznati dejavnike tveganja, ki pospešu-
jejo začetek in napredovanje uporabe psihoaktivnih snovi, še posebej pri
ranljivih skupinah mladih. V evropskih preventivnih praksah se vse pogosteje
izvajajo ciljno usmerjene intervencije, ki delujejo na specifična okolja, kot so
socialno ogrožene skupnosti ali območja nočnega življenja. Te intervencije so
osredotočene na že identificirane ranljive skupine, kar omogoča učinkovito
izvajanje preventivnih programov (Talić in Košir, 17).
Indicirana preventiva pa se osredotoča na posameznike, pri katerih so že
zaznani specifični znaki, povezani z visokim tveganjem za razvoj substančne
uporabe ali zasvojenosti, npr. duševne motnje, šolski neuspeh ali asocialno
vedenje. Intervencije so namenjene preprečevanju napredovanja teh tve-
ganj v resnejše težave, kot sta zasvojenost ali nevarna uporaba substanc. Cilji
vključujejo zmanjšanje frekvence uporabe, preprečevanje nevarnih vzorcev,
kot je popivanje, ter spodbujanje zmerne uporabe (Talić in Košir, 17).
Pri selektivni in indicirani preventivi je ključna previdnost pri identifikaciji ter
vključevanju posameznikov v programe, da se prepreči stigmatizacija. Pogos-
to se zato vključujejo tudi posamezniki ali družine brez zaznanega tveganja,
kar povečuje družbeno sprejemljivost programov in zmanjšuje negativne po-
sledice etiketiranja. Praktična izvedba teh preventivnih pristopov zahteva ob-
čutljiv pristop k rekrutiranju in implementaciji, s čimer se zagotovi trajnost in
učinkovitost ukrepov brez stigmatizacije ciljne populacije (Talić in Košir, 17).
Vzgojni program iz leta  vključuje preventivne dejavnosti za zgodnje
prepoznavanje težav ter nudenje stalne podpore otrokom, družinam in šo-
lam, kar zmanjšuje potrebo po institucionalnih namestitvah. Temelji na nače-
lih zgodnje pomoči, celostne obravnave in multidisciplinarnega sodelovanja
strokovnjakov, z možnostjo spremljanja tudi po zaključku sodnih ukrepov
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ).
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi te-
žavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMTVI) () opredeljuje
različne preventivne ukrepe, usmerjene predvsem v otroke in mladostnike s
tovrstnimi težavami. Ključna cilja preventive sta zgodnje prepoznavanje ter

164