Page 163 - Meje vedenja

Oblike pomoči otrokom in mladostnikom na celotnem kontinuumu

preventivnih ukrepih še posebej izrazita. Glede na ciljno populacijo se največ
programov osredotoča na osnovnošolske otroke (56,6 %), sledijo programi za
starše in družine (4,7 %), večinoma v okviru šolskih aktivnosti, ter programi
za dijake in študente (3,7 %). Preventivne dejavnosti za predšolske otroke ter
rizične in ranljive skupine so bile slabše zastopane. Poleg tega so nekatera
območja Slovenije glede preventivnih programov izrazito podhranjena, kar
kaže na neenakost pri dostopu do (zlasti učinkovitih) preventivnih ukrepov
(Talić in Košir, 17).
Sanela Talić in Matej Košir (17, str. 9) navajata star afriški pregovor, ki pra-
vi »Za vzgojo otroka je potrebna cela vas« in še kako velja tudi za delovanje
na področju preventive. Dobro strukturo preventivi v lokalni skupnosti so v
Sloveniji dolgo časa nudile LAS ali sorodna medresorska in multidisciplinarna
posvetovalna telesa na lokalni ravni, ki so združevala in ponekod še vedno
združujejo strokovnjake z različnih področij. Žal je delovanje omenjenih LAS
v Slovenijo sčasoma skoraj povsem zamrlo, le redke so še aktivne. Te strukture
bi bilo treba obnoviti in jih okrepiti, s čimer bi postavili kakovostne temelje za
razvoj učinkovitih preventivnih programov na lokalni ravni.
Preventiva je socializacija, glavni poudarek je na odločanju posameznika,
seveda v skladu z družbeno sprejemljivim vedenjem. Socializacija je proces
prenosa kulturno sprejemljivih stališč, norm, prepričanj in vedenjskih vzorcev
ter odzivanja na le-te na primeren način z ustreznim samonadzorom. Izziv
preventivnega delovanja je pomoč mladim, da bodo znali prilagoditi svoje
vedenje, zmogljivosti in blaginjo različnim vplivom, kot so družbene norme,
vrstniki, bivalni pogoji in njihove osebnostne lastnosti. To stališče se odraža
tudi v modernih preventivnih pristopih, katerih cilj je zmanjšanje pojava raz-
ličnih tveganih vedenj (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z
drogami, 14).
Razvrščanje preventive na univerzalno, selektivno in indicirano temelji na
splošni ranljivosti ljudi, ki so jim preventivne dejavnosti namenjene (Talić in
Košir, 17).1 Univerzalne preventivne strategije so namenjene celotni popu-
laciji, kot so šolski razredi, lokalne skupnosti ali soseske. Njihov glavni namen
je preprečiti ali vsaj odložiti začetek uporabe psihoaktivnih snovi z zagota-
vljanjem zanesljivih informacij in razvojem veščin, ki zmanjšujejo možnost

1 Leta 1983 je Robert Gordon uvedel nove koncepte preventive, ki vključujejo univerzalno, se-
lektivno in indicirano preventivo. Ta pristop je nadgradil tradicionalni pogled na preventivo in
ga uveljavil kot del modela IOM (iz angl. Institute of Medicine; model Inštituta za medicino).
Model IOM predstavlja pomemben korak v razumevanju vloge preventive pri načrtovanju jav-
nozdravstvenih strategij. Do začetka 9. let . stoletja je na področju preprečevanja bolezni
prevladovala klasifikacija, ki je razlikovala med primarno, sekundarno in terciarno preventivo
(Talić in Košir, 17).

163