Page 162 - Meje vedenja

Matej Vukovič

hipotez in učinkov intervencij je treba kombinirati longitudinalne raziskave
z eksperimentalnimi preventivnimi programi. Učinkoviti so programi z več
komponentami, ki ciljno obravnavajo ključne dejavnike tveganja ter temelji-
jo na skupnostnem pristopu. Strategija mora vključevati programe za zmanj-
šanje dejavnikov tveganja in krepitev varovalnih dejavnikov (Farrington,
5). Ključno je pravočasno ukrepanje v primeru motečega vedenja v šol-
skem ali predšolskem okolju. Za uspešno obvladovanje tega vedenja je treba
oblikovati kriterije za različne stopnje čustvenih, vedenjskih in socialnih te-
žav ter načrtovati fleksibilno pomoč glede na potrebe otroka ali mladostnika.
Pomembno je vključevanje vseh sodelujočih v evalvacijo rezultatov (Poljšak
Škraban, 11). Alenka Kobolt (18, str. 171) poudarja premik fokusa z indi-
vidualnih značilnosti na kontekst socialnega prostora, ki mora zadovoljevati
temeljne psihološke in socialne potrebe posameznikov ter skupin mladih. V
obdobju odraščanja se poleg kognitivnih sposobnosti oblikujejo tudi oseb-
nostne, vrednostne, čustvene in socialne osnove.
Razvoj otroka ali mladostnika je neločljivo povezan z razvojem družine.
Zato so uspešne intervencije tiste, ki upoštevajo celoten družinski kontekst,
v katerem otrok živi. Razumevanje družinske dinamike zahteva pogled z več
perspektiv (Žižak in Koller-Trbović, 7). Preventivne in terapevtske aktivno-
sti je smiselno preusmeriti od izključno odpravljanja dejavnikov tveganja h
krepitvi varovalnih dejavnikov. To ne pomeni, da je treba zanemariti dejav-
nike tveganja, temveč priznati, da nekaterih (npr. vojne, prisilne migracije,
družbeno in institucionalno nasilje, revščina, družinske disfunkcije) trenutno
ni mogoče odpraviti. Zato sta krepitev psihične odpornosti in razvoj strategij
obvladovanja težav ključna za zaščito duševnega zdravja (Mikuš Kos, 1).
Promocija zdravja vključuje pomoč ljudem pri iskanju sinergij med njiho-
vimi interesi in optimalnim zdravjem. Namen je krepiti motivacijo za zdrav
življenjski slog ter zagotavljati podporo pri spreminjanju navad, da bi dosegli
dinamično ravnovesje telesnega, čustvenega, socialnega, duhovnega in in-
telektualnega zdravja. Spremembo življenjskega sloga je mogoče doseči z
učenjem, ki spodbuja zavedanje, motivacijo in spretnosti, ter z oblikovanjem
okolij, kjer je zdravo ravnanje najlažja izbira (O’Donnell, 9).
Med januarjem in majem 11 je bila v okviru prve faze projekta Preven-
tivna platforma izvedena obsežna raziskava o preventivnih dejavnostih v
Sloveniji. Zbrane so bile informacije o 116 preventivnih programih, ki so po-
razdeljeni po celotni državi. Največ se jih je izvajalo v šolskem okolju (66,4 %),
sledijo dejavnosti v lokalnih skupnostih (33,6 %), pri čemer pomembno vlogo
igrajo t. i. lokalne akcijske skupine (LAS). Zaskrbljujoče je, da le 5,3 % progra-
mov vključuje družinsko okolje, kjer je potreba po selektivnih in indiciranih

16