Page 160 - Meje vedenja
P. 160
Matej Vukovič
rijemanje z izzivi odraščanja, vzpostavljanje boljših odnosov z vrstniki in od-
raslimi ter večjo osebnostno odpornost. V Sloveniji je bil leta 1 na Naci-
onalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vzpostavljen preventivni program
za duševno zdravje mladih To sem jaz. Program je usmerjen v krepitev du-
ševnega zdravja in psihične odpornosti ter razvijanje socialnih in čustvenih
veščin mladostnikov. Poudarja univerzalno preventivo ter temelji na spletnih
svetovalnih pristopih in preventivnem delu v šolah (Tacol idr., 19).
V približno 1– % slovenskih družin so prisotni dejavniki tveganja, ki lah-
ko ogrozijo zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Ti vključujejo izpostavljenost
negativnim izkušnjam v družini in neustrezno ravnanje staršev (kot sta ču-
stvena zloraba in zanemarjanje), kar lahko ob dolgotrajni neprepoznanosti
vodi v resne posledice za duševno zdravje otrok. Ker številne družine same
ne poiščejo pomoči, je ključno vzpostaviti učinkovito sodelovanje med pat-
ronažno službo, zdravstvenimi delavci, centri za socialno delo (CSD), šolami in
vrtci. Potrebni so programi, ki nudijo podporo družinam, vključno s pogostej-
šimi obiski patronažnih služb, z učenjem starševskih veščin na domu, s krepit-
vijo socialne vključenosti ter sodelovanjem z različnimi strokovnimi službami.
Pomembno je tudi oblikovati mrežo multidisciplinarnih timov v centrih za
duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM). Ti timi naj delujejo v so-
delovanju s pediatričnimi dispanzerji, z razvojno-ambulantnimi timi, lokalni-
mi CSD-ji, vrtci in s šolami ter vključujejo strokovnjake iz javne zdravstvene
mreže za duševno zdravje otrok v lokalnem okolju (Resolucija o nacionalnem
programu duševnega zdravja 18−8 (ReNPDZ18–8), 18).
Po nekaterih presojah tako posameznik z vedenjsko motnjo v zgodnjem
otroštvu do svojega 7. leta za družbo pomeni desetkrat večje finančno bre-
me kot njegovi vrstniki (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 19).
Učinek neugodnih psihosocialnih dejavnikov na otroka ali mladostnika je
odvisen od kombinacije dejavnikov in prisotnosti ter učinkovanja varovalnih
dejavnikov. Dejavniki tveganja so lahko biološke, psihološke, socialne, ekolo-
ške narave (Mikuš Kos, 17, str. 7):
− v otroku: posledice komplikacij nosečnosti ali poroda, kronično obole-
nje, invalidnost, razvojno pogojene učne težave, drugi razvojni odklo-
ni, težaven temperament …;
− v družini: duševna bolezen staršev, kriminaliteta staršev, slabo ravnanje
staršev z otrokom, druge družinske disfunkcije, hudi socialni problemi
družine …;
− v šoli: vrstniško preganjanje, šolska neuspešnost …;
− v širšem okolju: visoka raven nasilja v bivalnem okolju …;
16
