Page 145 - Meje vedenja
P. 145

Vzgojno-izobraževalne institucije: od detekcije do strokovne podpore

             ve se izražajo z intenzivnimi čustvenimi odzivi, nekontroliranim vedenjem in s
             pomembnimi ovirami na področjih, kot so učenje, socialni odnosi in prilaga-
             janje. Pogosto so prisotne v različnih okoljih (vrtec, šola, dom, vrstniške skupi-
             ne) in vztrajajo več kot šest mesecev. Kriteriji opredeljujejo (Zavod Republike
             Slovenije za šolstvo, 15):
                   − Čustvene motnje (internalizirane): Otrok doživlja močno notranjo stis-
                  ko, tesnobo, depresijo ali občutke nemoči, kar otežuje njegovo vključe-
                  vanje v vzgojno-izobraževalne institucije, socialne odnose in prostoča-
                  sne dejavnosti. Značilni so nizka samozavest, zmanjšano zanimanje za
                  okolje ter izogibanje situacijam, ki sprožajo tesnobo.
                   − Vedenjske motnje (eksternalizirane): Otrok ima težave pri razumevan-
                  ju socialnih situacij, nadzoru impulzov in učenju iz izkušenj, kar vodi v
                  moteče ali agresivno vedenje. Pogosto se srečuje z zavračanjem okolja,
                  kar lahko dodatno poslabša stanje. Lažje vedenjske motnje se pojav-
                  ljajo kot impulzivnost, razdražljivost, uporniško vedenje in izogibanje
                  šolskim obveznostim. Težje vedenjske motnje se kažejo v agresivnem,
                  destruktivnem ali kriminalnem vedenju, kot so napadi, kraje, uničeva-
                  nje lastnine in izostajanje od šole. Motnje se lahko pojavijo ločeno ali
                  v kombinaciji, npr. čustvene motnje z lažjimi ali s težjimi vedenjskimi
                  motnjami. Otroku s težjimi oblikami vedenjskih motenj ali kombinacijo
                  težjih vedenjskih in čustvenih motenj se lahko dodeli začasni spremlje-
                  valec, ki nudi podporo pri vključevanju v vsakodnevne dejavnosti.


             Dodatna strokovna pomoč in svetovalno delo v vrtcih, osnovnih
             ter srednjih šolah
             Dodatna strokovna pomoč in svetovalno delo predstavljata eni izmed najpo-
             gostejših oblik pomoči v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
               Z odločbo o usmeritvi se učencu, ki je vključen v izobraževalni program s
             prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo, določita obseg ter
             način izvajanja te pomoči. Ti učenci prejemajo intenzivno podporo, za kate-
             ro se v sodelovanju z učitelji pripravijo in izvajajo individualizirani programi.
             Slednji vključujejo načrtovanje prilagoditev ter redno evalvacijo učenčevega
             napredka. Pri tem strokovni delavci sodelujejo z učitelji, s starši in, kadar je
             potrebno, tudi z zunanjimi institucijami (Šolska svetovalna služba OŠ Šalek, b.
             l.). Odločba določa, v katero vzgojno-izobraževalno ustanovo bo otrok vklju-
             čen, kateri izobraževalni program je zanj najprimernejši, kakšno in koliko do-
             datne strokovne pomoči mu pripada ter katere pripomočke in prilagoditve
             mora institucija zagotoviti pri vzgoji in izobraževanju. Poleg tega opredeljuje


                                                                            145
   140   141   142   143   144   145   146   147   148   149   150