Page 143 - Meje vedenja

Vzgojno-izobraževalne institucije: od detekcije do strokovne podpore

je ter razrešitev članov teh komisij. Opredeljuje tudi obrazce in dokumente,
potrebne za postopek usmerjanja, vključno z zahtevami za usmeritev ter s
spremembo odločbe o usmeritvi in izobraževanjem na domu.
Komisije otroke s posebnimi potrebami usmerjajo v ustrezne vzgojno-izo-
braževalne programe, pri čemer upoštevajo otrokove individualne potrebe,
raven razvoja in možnosti za doseganje izobraževalnih ciljev. Programi vklju-
čujejo prilagojene izobraževalne programe z dodatno strokovno pomočjo,
programe z enakovrednim ali nižjim izobrazbenim standardom ter posebne
in vzgojne programe za otroke z najtežjimi oblikami motenj (Pravilnik o or-
ganizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
).
Komisija prve stopnje deluje pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, ko-
misija druge stopnje pa pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Člane in
predsednike komisij imenujejo pristojni organi, mandat pa traja štiri leta. Ko-
misije temeljijo na interdisciplinarnem pristopu in pri svojem delu sodelujejo
s starši, strokovnimi delavci ter z drugimi institucijami. Za pripravo strokov-
nega mnenja uporabljajo razpoložljivo dokumentacijo, poročila izobraževal-
nih zavodov, pogovore z otrokom in s starši ter po potrebi izvedbo dodatnih
pregledov. Strokovno mnenje, ki ga pripravi komisija, mora biti izčrpno in
utemeljeno ter skladno z otrokovim dejanskim stanjem. Na njegovi podlagi
zavod izda odločbo o usmeritvi otroka. Pri usmerjanju otrok v vzgojno-izo-
braževalne programe je cilj izbrati najustreznejši program, ki najbolj podpira
otrokove potrebe in razvoj. Za delovanje komisij sredstva zagotavljata zavod
in ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v skladu z letnimi delovnimi načr-
ti ter odločitvami ministra. Pravilnik tako vzpostavlja sistem za zagotavljanje
ustrezne podpore otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam v
izobraževalnem procesu (Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ).
Pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je ključno zagotavljanje celo-
vite in učinkovite podpore, ki temelji na več pomembnih vidikih. Prilagodi-
tev učnega okolja in metod poučevanja je ena izmed osrednjih komponent,
saj strukturiranje učnih aktivnosti, uporaba vizualnih pripomočkov in jasna
navodila olajšujejo osredotočanje ter razumevanje učnih vsebin (Kuronja in
Schmidt Krajnc, ). Poleg tega je pomembna fleksibilnost pri ocenjevanju,
kjer se uporabljajo prilagoditve, kot so podaljšan čas za izpite ali alternativne
oblike preverjanja znanja (Vršnik Perše, 1).
Pomembno je tudi zagotavljanje celostne psihosocialne podpore, ki vklju-
čuje redne svetovalne storitve s psihologi ali z drugimi strokovnjaki za obvla-
dovanje čustvenih in vedenjskih izzivov (Petrič, 16; Košir idr., 14). Aktivno

143