Page 144 - Meje vedenja
P. 144
Katja Vrhunc Pfeifer
vključevanje staršev in družine v izobraževalni proces dodatno pripomore k
uspešnejšemu vključevanju otrok, saj družina igra pomembno vlogo pri za-
gotavljanju stabilnega okolja in podpore (Jeznik, 3).
Usposobljenost in kompetence strokovnih delavcev so prav tako bistvene-
ga pomena. Zagotavljanje ustreznega usposabljanja in izobraževanja učite-
ljev za delo z otroki s posebnimi potrebami omogoča učinkovitejše vključe-
vanje teh otrok v šolski prostor (Kuronja in Schmidt Krajnc, ). Krepitev
občutka samoučinkovitosti in pripravljenosti pri učiteljih pozitivno vpliva na
njihovo sposobnost za reševanje kompleksnih situacij, povezanih z delom z
otroki s posebnimi potrebami (Kuronja in Schmidt Krajnc, ).
Sistemska ureditev in inkluzivnost izobraževalnega sistema igrata ključno
vlogo pri zagotavljanju povezanosti med različnimi ravnmi izobraževanja
in institucijami (Jeznik, 3). Spodbujanje inkluzivnega pristopa zmanjšuje
stig matizacijo in izključevanje, kar otrokom s posebnimi potrebami omogo-
ča, da se počutijo sprejete ter enakopravno vključene v šolsko skupnost.
Nazadnje je nujno upoštevati individualne potrebe in perspektive otrok.
Oblikovanje individualiziranih načrtov, ki temeljijo na specifičnih potrebah
vsakega posameznika, zagotavlja boljše učne izide in večjo vključenost
(Krajnc, 1). Aktivno vključevanje otrok v proces odločanja ter soustvarjanje
rešitev krepi njihov občutek avtonomije in pripadnosti.
Celovit pristop, ki združuje prilagoditve učnega okolja, psihosocialno pod-
poro, usposobljenost strokovnih delavcev, sistemsko ureditev ter upošte-
vanje individualnih potreb, je ključnega pomena za uspešno usmerjanje in
vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izobraževalni sistem.
Usmeritev otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s po-
sebnimi potrebami (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 15) opredeljuje-
jo tudi čustvene in vedenjske motnje kot eno izmed podskupin v kategoriji
posebnih potreb. Čustvene in vedenjske motnje pogosto vodijo v težave pri
socialni integraciji in se velikokrat pojavljajo skupaj z drugimi motnjami, kot
so ADHD, učni primanjkljaji, govorno-jezikovne motnje in motnje avtistične-
ga spektra. Pri načrtovanju pomoči je ključno upoštevanje bioloških, psiho-
loških, socialnih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na otroka. Ti vključujejo
travmatske izkušnje, pomanjkanje ustrezne podpore, impulzivnost ter po-
manjkanje strategij spoprijemanja in socialnega kapitala. Ti dejavniki lahko
sprožajo ter poglabljajo otrokove čustvene in vedenjske težave, ki ovirajo nje-
govo psihosocialno delovanje. Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
imajo dolgotrajne in izrazite težave, ki odstopajo od razvojnih norm. Te teža-
144
