Page 128 - Meje vedenja

Katja Vrhunc Pfeifer

uporabljajo različne pristope, ki spodbujajo aktivno učenje, sodelovanje in
vključevanje vseh učencev, ne glede na njihove sposobnosti ali posebne pot-
rebe. Ena izmed osrednjih metod je sodelovalno učenje, pri katerem učenci
delajo v manjših skupinah ali parih. Ta pristop krepi aktivno sodelovanje, ko-
munikacijo in razvoj socialnih veščin. Raziskave kažejo, da sodelovalne učne
oblike pozitivno vplivajo na učne rezultate in motivacijo učencev, saj omogo-
čajo izmenjavo idej in medsebojno učenje (Vrhovec, 15). Z vključevanjem
skupinskega dela v pouk učitelji ustvarjajo dinamičnejše in interaktivnejše
učno okolje (Vrhovec, 15).
V slovenskih osnovnih šolah se pogosto uporablja tudi metoda diferen-
ciacije, ki omogoča prilagajanje učnih vsebin in pristopov različnim učnim
stilom ter potrebam učencev. Učitelji so usposobljeni za prepoznavanje na-
darjenih učencev ter za prilagoditev nalog, da bi spodbudili njihov razvojni
potencial (Juriševič, 1). Ta metoda je še posebej pomembna v inkluzivnih
razredih, kjer se srečujejo učenci z različnimi sposobnostmi in potrebami, kar
zahteva individualiziran pristop (Kuronja in Schmidt Krajnc, ).
Poleg kognitivnega razvoja se učitelji osredotočajo tudi na spodbujanje
čustvene inteligence in socialnih veščin pri učencih. Metode, ki vključujejo
igro, kreativno izražanje in refleksijo, so se izkazale za učinkovite pri razvijanju
pozitivnih medosebnih odnosov in empatije (Licardo in Golob, 17). Igre in
interaktivne dejavnosti učencem omogočajo učenje skozi izkušnje in sodelo-
vanje, kar krepi njihove socialne veščine in povečuje angažiranost pri učenju
(Licardo in Golob, 17).
V zadnjih letih ima vse večjo vlogo tudi uporaba tehnologije v učnem pro-
cesu. Učitelji vse pogosteje uporabljajo digitalne učne pripomočke in spletne
platforme, ki omogočajo dostop do raznovrstnih virov ter prilagajanje učnih
vsebin. To ne samo da povečuje motivacijo in angažiranost učencev, ampak
tudi olajša diferenciacijo in individualizacijo učenja. Te izkušnje so se še po-
sebej okrepile med pandemijo covida-19, ko je tehnologija postala ključno
orodje za izvajanje izobraževanja na daljavo (Drobnič idr., 3).
V Kurikulumu za razširjeni program osnovne šole (Zavod Republike Slovenije
za šolstvo, 3b) navajajo še naslednje metode in pristope:
1. Raznolikost pristopov:
− Učenje z odkrivanjem, raziskovanjem in eksperimentiranjem spod-
buja avtentično učenje ter razvoj višjih miselnih procesov.
. Formativno spremljanje:
− Vključevanje učencev v samovrednotenje in refleksijo ter pridobiva-
nje dokazov o njihovem napredku.

18