Page 124 - Meje vedenja

Katja Vrhunc Pfeifer

določena. V 1. razredu so učenci vključeni v jutranje varstvo, od 1. do 5. razreda
pa lahko obiskujejo podaljšano bivanje. Učenci so razporejeni v oddelke, v
katerih jih je največ 8, v manjših šolah pa so lahko tudi kombinirani oddelki.
Učenci s posebnimi potrebami so deležni prilagoditev in strokovne pomo-
či. Učni jezik je slovenski, na narodnostno mešanih območjih pa je možno
izobraževanje v italijanščini ali madžarščini. Za sodelovanje s starši so na šo-
lah oblikovani sveti staršev, ki svetujejo pri pripravi programov in obravnavi
pritožb. Če se otrok preseli v tujino, mora starš šolo obvestiti o selitvi. Če se
starši odločijo za izobraževanje na domu, morajo to pisno sporočiti šoli pred
začetkom šolskega leta, vendar ne med njim. Učenci na domu opravljajo ena-
kovredno izobraževanje in so podvrženi ocenjevanju, pri čemer šola preverja
znanje ob koncu šolskega leta. Dodatne dejavnosti in učbenike za učence na
domu zagotavlja šola, vendar šolska prehrana in subvencije niso vključeni. Na
koncu šolskega leta šola izda spričevalo, ki je javna listina, učencem na domu
pa druga ustrezna potrdila (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 5).

Cilji, načela in metode dela v osnovnih šolah
Osnovnošolsko izobraževanje temelji na nizu ciljev, ki so usmerjeni k celostne-
mu razvoju učencev in pripravi na življenje v sodobni družbi. Eden od ključ-
nih vidikov tega procesa je zagotavljanje okolja, kjer lahko učenci skladno s
svojimi sposobnostmi in interesi pridobivajo znanje ter razvijajo spretnosti,
ki jim omogočajo uspešno udejstvovanje na različnih življenjskih področ-
jih. Pri tem se upošteva individualnost vsakega posameznika, kar omogoča
razvoj njegovih potencialov na različnih ravneh. Spodbujanje osebnostne-
ga razvoja je prav tako osrednja naloga osnovnošolskega izobraževanja. To
vključuje oblikovanje otrokove identitete, samozavesti in zmožnosti za kritič-
no mišljen je. Otroci skozi proces učenja razvijajo lastnosti, ki so bistvene za
njihovo odgovorno in samostojno delovanje v družbi. Ta osebni napredek jim
hkrati omogoča pridobivanje zmožnosti za vseživljenjsko učenje in nadaljnje
izobraževanje, kar v hitro spreminjajočem se svetu postaja vse pomembnejše.
Pomemben del izobraževanja je tudi razvijanje zavesti o državni pripadnosti,
narodni identiteti in kulturni tradiciji. Otroci se učijo razumeti in ceniti lastne
korenine ter pomen kulturne dediščine, kar spodbuja občutek pripadnosti
skupnosti. Obenem jih šola usmerja k vzgajanju za obče kulturne vrednote,
ki presegajo nacionalne meje, ter spodbuja odprtost in spoštovanje različnih
kulturnih identitet. V tem okviru je ključno tudi vzgajanje za spoštovanje člo-
vekovih pravic ter sprejemanje drugačnosti in strpnosti. Otroci se naučijo pre-
poznavati vrednost vsakega posameznika ter pomembnost enakopravnega
in spoštljivega odnosa do drugih. Te vrednote jih pripravljajo na aktivno in

14