Page 120 - Meje vedenja
P. 120

Katja Vrhunc Pfeifer

                  Cilji, načela in metode dela v vrtcu
                  Cilji predšolske vzgoje vključujejo  razvijanje socialnih in čustvenih spret-
                  nosti, radovednosti, ustvarjalnosti, jezikovnih veščin, fizičnega razvoja, sa-
                  mostojnosti pri higienskih navadah in skrbi za zdravje. Pomembni so razvoj
                  čustvene in socialne kompetence, spodbujanje umetniškega izražanja ter
                  razumevanje družbenih in naravnih okvirov. Načela predšolske vzgoje se
                  osredotočajo na demokratičnost, pluralizem, enake možnosti, spoštovanje
                  zasebnosti in pravice do izbire. Poudarek je na strokovni avtonomiji in odgo-
                  vornosti zaposlenih ter sodelovanju s starši in z lokalnim okoljem. Kurikulum
                  zajema področja gibanja, jezika, narave, družbe, umetnosti in matematike.
                  Prilagojen je otrokom od enega do šestega leta, pri čemer strokovni delavci
                  sami izbirajo vsebine in metode za uresničevanje ciljev. Splošni cilji vključuje-
                  jo spoznavanje gibalnih sposobnosti, razvoj jezikovnih in umetniških veščin
                  ter razumevanje družbenih in naravnih pojavov (Strokovni svet Republike
                  Slovenije za splošno izobraževanje, 1999). Vzgojitelji pri delu sledijo načelom
                  razvojnega pristopa, individualizaciji ter upoštevanju otrokovih interesov in
                  značilnosti. Kurikulum ne predpisuje metodologije, temveč poudarja igro kot
                  naraven način učenja in socialnega povezovanja. Obogatitvene dejavnosti,
                  kot so obiski kulturnih ustanov ali športne dejavnosti, so pogosto brezplač-
                  ne in omogočajo dodatno vključevanje v skupinsko življenje. Otrokovi do-
                  sežki se ne ocenjujejo formalno; vzgojitelji spremljajo razvoj in pridobivajo
                  vpogled v njegovo učenje skozi opazovanje. Beleženje otrokovih dosežkov je
                  prilagodljivo, pri čemer vsaka institucija določi lasten način dokumentiranja.
                  Posebna pozornost je namenjena otrokom s posebnimi potrebami, za katere
                  vrtec vodi tudi osebno mapo. Sodelovanje med vrtcem in osnovno šolo je
                  pomemben del slovenskega izobraževalnega sistema. To vključuje vertikalno
                  povezanost programov in timsko načrtovanje. Prehod je organiziran tako, da
                  otroci postopoma spoznavajo novo okolje in osebe. Za tiste, pri katerih starši
                  ali zdravstvena služba predlagajo odlog šolanja, komisija oceni pripravljenost
                  na šolo (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šol-
                  stvo, 4).

                  Dokumenti, ki usmerjajo delovanje vrtcev
                  Zakon o vrtcih (ZVrt) (5, s spremembami, prvič sprejet 1996) določa cilje
                  predšolske vzgoje, ki jih podrobneje opredeljuje Kurikulum za vrtce, sprejet
                  leta 1999. Kurikulum, ki ga je oblikoval Strokovni svet Republike Slovenije za
                  splošno izobraževanje, vključuje načela, globalne cilje ter cilje za posamezna
                  področja dejavnosti, pri čemer je primarno zasnovan za dnevne programe,
                  vendar je uporaben tudi pri drugih oblikah programov.


                  1
   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125