Page 115 - Meje vedenja

Vzgojno-izobraževalne institucije: od detekcije do strokovne podpore

tervencij. Takšni modeli omogočajo, da otroci, ki so ogroženi zaradi čustve-
nih in vedenjskih težav/motenj, prejmejo nujno potrebne storitve oz. pomoč
za izboljšanje vedenjskih, razvojnih in izobraževalnih izidov. Tudi sami smo
mnenja, da sta za dosego pozitivnega rezultata pri posamezniku oz. njego-
vega napredka bistvenega pomena medresorsko sodelovanje in dobra po-
vezanost institucij, ki sodelujejo v dobrobit otroka. Na tem področju imamo
v Sloveniji še precej prostora za napredek, kar se bo podrobneje pokazalo v
empiričnem delu.
Pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami so
učinkovite različne intervencije, ki temeljijo na celostnem pristopu, vključuje-
jo sodelovanje med strokovnjaki in družinami (Forness idr., 1998) ter so prila-
gojene posameznim potrebam otroka. Tukaj je pregled nekaterih učinkovitih
intervencij, ki se uporabljajo pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in
vedenjskimi težavami oz. motnjami:
Pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je kognitivno-ve-
denjska terapija10 ena najpogosteje uporabljenih metod. Osredotoča se na
prepoznavanje in spreminjanje negativnih vzorcev mišljenja ter razvijanje
pozitivnega vedenja. S pomočjo tega pristopa se otroci naučijo strategij za
uravnavanje svojih čustev, reševanje problemov in izboljšanje socialnih veš-
čin, kar se izkaže kot izredno učinkovito pri obvladovanju anksioznosti, dep-
resije in vedenjskih težav (Krajnčan in Vrhunc Pfeifer, 1).
Terapevtska igra je še en koristen pristop, ki uporablja igro kot sredstvo za
izražanje čustev in razreševanje konfliktov. Ta metoda je posebej primerna za
mlajše otroke, ki se težje izražajo z besedami, saj jim omogoča razvijanje ču-
stvene pismenosti in boljšega nadzora nad lastnimi čustvi. Terapevtska igra
ima ključno vlogo v terapevtskem procesu, saj otroku omogoča, da skozi igri-
ve in sproščene aktivnosti izrazi svoje notranje izkušnje in stiske. Kot navaja
Tatjana Rožič (5), se terapevtska igra opira na relacijske vzorce, ki izhajajo
iz pacientove primarne družine. Terapevt s svojo obravnavo in odzivanjem na
vzajemna čustva v terapevtskem odnosu spodbuja pacientovo notranjo pre-
obrazbo ter odpira nove priložnosti za spremembe v njegovem družinskem
okolju.
Družinska terapija se osredotoča na izboljšanje družinske dinamike, ki
lahko prispeva k otrokovim težavam. Pomaga pri krepitvi odnosov med dru-
žinskimi člani in izboljšanju komunikacije ter podpira starše pri učenju učin-
kovitejših načinov vzgoje in obvladovanja otrokovega vedenja. Ta pristop je

10 Za izvajanje kognitivno-vedenjske terapije so potrebni dodatna izobraževanja in specifične
kompetence.

115